Ljubljana - Izenačitev istospolnih zvez z raznospolnimi je ena bistvenih novosti, ki jih prinaša novi družinski zakonik. Pri popolni izenačitvi istospolnih zvez vztraja zlasti LDS. Katarina Kresal je že večkrat poudarila, da bo stranka v koaliciji nepopustljivo zahtevala uveljavitev »enakosti vseh pred zakonom«; namero, da dopolni zakon o istospolni partnerski zvezi, ki ga je sprejela že Janševa vlada, pa je četverica strank zapisala tudi v koalicijski pogodbi. A novi družinski zakonik prinaša veliko več od tega - zlasti na področju izboljšanja položaja otrok.
Predsedniki koalicijskih strank so se o tej temi - ureditvi pravnega položaja istospolnih zvez - usklajevali dvakrat. Glavni pomislek pristojnega ministra Ivana Svetlika je bil, da bi del o istospolnih partnerskih zvezah preveč zaustavil nastajanje zakonika, ki je sicer v večjem delu posvečen pravicam in varovanju pravic otrok. Že pred prvo predstavitvijo predloga je namreč del politike burno nasprotoval spremembam. Po besedah predsednice Ljudmile Novak so, denimo, v NSi prepričani, da bi bila posvojitev otrok v istospolno zvezo škodljiva za te otroke, ki »za zdrav razvoj potrebujejo očeta in mater«. V prihodnjih mesecih zato lahko pričakujemo burno javno polemiko, na koncu pa - če bo predlog vzdržal presojo ustavnega sodišča - morda tudi referendum.
Vzrokov za celovito reformo družinskega prava je bilo več, med drugim ta, da je bil veljavni zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sprejet leta 1976. Sicer pa se večji del predloga novega družinskega zakonika nanaša zlasti na izboljšanje položaja otrok - na pristojnem ministrstvu namreč opažajo, da se veča število odvzemov otrok staršem zaradi pomanjkanja skrbi, fizičnega nasilja in zanemarjanja. Predlog bo menda uvedel tudi nov premoženjski režim med zakoncema s sklepanjem ženitnih pogodb, napovedovali so tudi uvedbo novih oblik sklepanja zakonske zveze, ki bosta precej manj formalizirani, kot je bila sklenitev do zdaj.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela