Tiskane izdaje
12.10: Iz razprave o priporočilih
Sodelujoči so se strinjali, da v priporočila, ki so bila predstavljena na posvetu in ki so namenjena tako novinarjem kot predstavnikom različnih družbenih institucij, vključijo pripombe iz razprave. Predvsem svarila prerd pretirano represijo in sankcioniranjem, ker je odprtost pomembna, sicer problemi ostanejo zaprte in tabuizirane.
ZPM Slovenije bo obenem nadaljevala sodelovanje z Društvom novinarjev Slovenije pri projektih o ozaveščanju o pravicah otrok do zasebnosti v medijih.
10.55 Darko Novak, namestnik vodje oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto pri Okrožnem državnem tožilstvu, o zasebnosti mladoletnih oseb v kazenskem postopku.
V Sloveniji je relativno dobro urejena zaščita mladoletnih osebnosti v kazenskem postopku, saj skorajda ni ovadb zaradi izdaje podatkov v postopku.
Veliko več jih je zaradi objave v medijih. Gre za kolizijo dveh pravic, pravico žrtve do zasebnosti in pravico javnosti do obveščenosti. Do kje sega pravica javnosti do obveščenosti? Je dovolj da se napiše, da se posilstva dogajajo pri nas, recimo na obrobju Ljubljane, ali mora biti objavljeno tudi ime majhnega kraja, kjer se je zgodilo?
Odgovorni uredniki časopisov bi lahko odigrali večjo vlogo pri tem, kakšne informacije objavljajo, nenazadnje jim to nareka zakon o medijih.
Slovensko pravo ne pozna penalov ali odškodnin, verjetno bi z njimi preprečili objavo tovrstnih informacij.
10.30 Anton Toni Klančnik iz Generalne policijske uprave o zaščiti otrok pred izpostavljanjem v medijih
Mediji objavijo še več, če imajo soglasje staršev ali skrbnika, a novinarji so tisti, ki morajo v skladu s svojo etično držo presojati, ali je objava osebnega imena otroka res nujna za dosego pomembnega cilja, kot je pravica javnosti do obveščenosti.
Ali ni bolj pomembno izpostaviti problem, da recimo policija ne opravlja svojega dela, kot napisati, da je zgodbo, iz katere se to vidi, povedal Toni Klančnik iz 8.c.
O problemih je treba poročati problemsko, ne dogodkovno. To pomeni, da ni treba secirati dogodka, da se izpostavi problem.
10.05 Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča o ugotovitvah NČR
Večino pritožb smo dobili od varuha in v večini primerov smo razsodili v prid varuha.
Da se napisati zgodbo o nepravilnostih ali zlorabah, v kateri otrok ni izpostavljen, a je težje. Zelo odmevne prispevke lahko novinarji naredijo, tudi če otrok ne nadlegujejo v neprimernem okolju oziroma okoliščinah, denimo na pogrebu svojcev.
O hudih dogajanjih je sicer treba poročati, a kot novinarji smo odgovorni, da v primerih, ko gre za otroke, presojamo vsako pozornost posebej in sledimo ne samo črki ampak tudi duhu novinarskega kodeksa.
Vztrajamo na stališču, da je novinar tisti, ki mora presoditi, kaj je potrebno objaviti in česa ni treba, še posebej, če ima opravka z ljudmi, ki niso vajeni novinarske pozornosti in posledic razkritij v medijih.
9.45: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o otrokovi pravici do zasebnosti v sedanjih družbenih razmerah
Mediji pri poročanju o nepravilnostih, kršitvah človekovih pravic delujejo v interesu javnosti in lahko prispevajo v prid izboljšanja delovanja služb v korist državljanov. V primežu se znajdejo otroci.
Zakaj novinarji ne upoštevajo ranljivega položaja otrok, ko poročajo o njih? Zakaj objavljajo podatke, razkrijejo identiteto, tudi ko to ni v javnem interesu? Opozorila varuha so jasno opozorilo, da se meje novinarske etike prestopajo in da to ne sme postati običajna praksa.
Katere poti so na voljo varuhu? Če gre za kršenje kodeksa, poda prijavo na novinarsko častno razsodišče; organom pregona prijavi, če je kršitev imela znake kaznivega dejanja; v letnem poročilu predlaga priporočila, ki pa jih nekatera velikokrat ponavlja.
Kaj pa otroci? Lahko terjajo odškodnino, a teh postopkov ni veliko. Tu lahko pomaga zagovornik otrokovih pravic.
Preden se starši odločijo razkriti identiteto in mediji to objavijo, je nujno pridobiti otrokove soglasje; pred tem mu je treba predstaviti namen in posledice izpostavitve v medijih, tudi kadar je cilj lahko zelo pozitiv
***
V slovenskih medijih večkrat prihaja do razkrivanja identitete otrok in razgaljanja njihove zasebnosti, tudi v primerih, ko za to ni posebnega interesa javnosti.
Na posvetu Otrokova pravica do zasebnosti v medijih bodo zato sodelujoči spregovorili o otrokovi zasebnosti v sedanjih družbenih razmerah, o ugotovitvah Novinarskega častnega razsodišča, o zaščiti otrok pred izpostavljanjem v medijih in o zasebnosti v kazenskih postopkih.
Sodelovali bodo Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije; Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča; Anton Toni Klančnik, Generalna policijska uprava Ljubljana; in Darko Novak, namestnik vodje oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.
Predstavili bodo tudi predlog priporočil Otrokova pravica do zasebnosti.
Posvet pripravljata Središče ZIPOM - Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov,
ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, in Varuh človekovih pravic Republike Slovenije.
