Ljubljana - Priča smo nekakšni revoluciji, v kateri odrasli vse bolj sprejemajo otroke kot enakovredne in odgovorne sogovornike. In prav to je bistvo pravic otrok, na katero je na koncu dvodnevne mednarodne konference o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem, ki se je včeraj končala v državnem zboru, opozoril komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg.
V sklepnem govoru je poudaril nekatera pomembna sporočila s posveta, ki so ga zaznamovala ugledna domača in tuja imena. Pozdravil je pripravo družinskega zakonika pri nas - ta bo med drugim prepovedoval telesno kaznovanje otrok - in program Zagovornika otrokovih pravic. Oba bosta odločilno prispevala k počasni preobrazbi slovenske družbe, v kateri bo tudi politika (pri sprejemanju proračuna, na primer) znala zagotoviti vidnejše mesto (naj)mlajšim generacijam.
Mednarodna skupnost stopa naproti otroku, kakor je včeraj opozoril častni pokrovitelj konference predsednik Danilo Türk, že od leta 1924. Takrat je bila sprejeta prva deklaracija o otrokovih pravicah, od druge je minilo pol stoletja, dve desetletji pa od sprejetja konvencije o otrokovih pravicah. »V tem času so so bili storjeni mnogi koraki pri priznavanju prirojenega dostojanstva ter enakih in neodtujljivih pravic.« Pa vendar se se je pokazalo, da konvencije, pogodbe in drugi mehanizmi, tudi zakonodaja in ustava, v boju proti nasilju nad otroki in njihovemu zanemarjanju niso zadostne. V praksi smo še vedno preveč nasilni: pravice, o katerih otroci in mladostniki nasplošno premalo vedo, so pogosto kršene, zaščita, ki je prav tako pravica, pa jim ni zagotovljena.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela