Otroci v knjižnicah spoznavajo, da je težko biti slep

 Osnovnošolce učijo sprejeti in razumeti drugačne, doslej vključili 1200 otrok.

Objavljeno
29. oktober 2015 18.14
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Lesce – Projekt šestih slovenskih splošnih knjižnic je namenjen prepoznavanju vloge knjižnic na področju socialnega vključevanja. Učenci leške osnovne šole so imeli priložnost spoznati slepoto in slabovidnost in kot je ugotovil učenec 5. razreda Enej je »težko biti slep«.

V enem letu trajanja projekta so v štirih občinah, v katerih deluje radovljiška knjižnica, 1200 otrokom iz vrtcev in osnovnošolcem do petega razreda, predstavili svet slepih in slabovidnih, je povedal bibliotekar iz radovljiške knjižnice Andrej Jalen. »Otroci lahko na lastni koži občutijo, kako je biti slep, kako se morajo slepi in slabovidni bolj potruditi pri vsakodnevnih opravkih ali da preberejo knjigo,« pravi Jalen.

Učenec Enej je tako kot njegovi vrstniki spoznal tudi, kako težko je hoditi le s pomočjo bele palice in brez vida, brati Brailovo pisavo, pisati s pisalnim strojem za slepe in slabovidne. Dolgo bi se privajal na življenje s slepoto, je sklenil učenec.

Otroke s projektom učijo sprejemati in razumevati drugačne, je dejala ravnateljica radovljiške knjižnice Božena Kolman Finžgar. Gre za projekt združenja splošnih knjižnic, ki se je prijavilo na razpis mednarodne organizacije Public Libraries 2020. Združenje je k sodelovanju povabilo šest knjižnic, ki že izvajajo storitve za podporo socialni vključenosti, da bi čim bolj nazorno pokazali kaj knjižnice lahko storijo za ranljive skupine uporabnikov, pravi vodja projekta Breda Karun.

V knjižnici Brežice usposabljajo udeležence za samostojno uporabo računalnikov. Borza dela v Mestni knjižnici Ljubljana je informacijski servis namenjen vsem iskalcem zaposlitve. V kamniški knjižnici Franceta Balantiča priseljence poučujejo pogovorno slovenščino. Ljutomerski gimnazijci v domu starejših občanov berejo starostnikom, v novomeški osnovni šoli Bršljin pa romskim otrokom pomagajo pri branju in razumevanju slovenskih besedil.

Po besedah Karunove želijo preseči splošno razširjeno razumevanje knjižnic kot izključno kulturnih institucij. Zaradi naraščanja socialne neenakosti je socialna izključenost eden večjih problemov sodobne družbe, s projektom pa bi radi dokazali, da so splošne knjižnice pomemben akter, ki lahko blaži velike družbene neenakosti. Karunova je prepričana, da lahko knjižnice pri vključevanju v družbo pomagajo tudi beguncem.