Otrok čaka na psihiatra tudi do deset mesecev

Vse več otrok s težavami v duševnem zdravju na psihiatrični urgenci. Lani 2486 novih malih bolnikov, zdravnikov premalo.

Objavljeno
11. maj 2017 21.14
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana, Maribor – Tudi majhni otroci s težavami v duševnem zdravju morajo čakati nesprejemljivih pet do deset mesecev na prvi pregled pri otroškem psihiatru, sta povedali vodji pedopsihiatričnih oddelkov v UKC Ljubljana in UKC Maribor. V tem času se težave lahko tako poslabšajo, da postanejo mladi bolniki urgentni in jih morajo v bolnišnico pripeljati z rešilcem.

Urgentni mali psihiatrični bolniki so – tako kot odrasli – tisti, ki izgubijo voljo do življenja, ki so nevarni samim sebi ali drugim. Otroci se samopoškodujejo ali začnejo fizično napadati starše, nekateri tudi po več mesecev ne hodijo v šolo. Zaradi dolgih čakalnih vrst ne morejo pravočasno do psihiatra, ko so njihove težave blažje. Mreža timov za psihiatrično obravnavo otrok, v kateri so bili poleg psihiatra tudi socialni delavec, specialni pedagog ali klinični psiholog, je pred leti v Sloveniji razpadla, zato delujejo samo še v nekaterih zdravstvenih domovih.

Otroških psihiatrov je premalo, le 26, približno toliko je specializantov, ki se za pedopsihiatra šele izobražujejo. A jih je zelo težko zaposliti, ker delovna mesta zanje kljub velikemu pomanjkanju niso sistematizirana. Šolske svetovalne službe, ki bi morale prestreči otroke s prvimi težavami in jim pomagati, so odpovedale, pripovedujejo psihiatri. Večina otrok s težavami v duševnem zdravju prihaja naravnost k psihiatrom, ki so zasuti z delom.

Iz vseh teh razlogov je vse več urgentnih malih in mladih pacientov, pripovedujeta psihiatrinji dr. Marija Anderluh, predstojnica otroškega psihiatričnega oddelka v UKC Ljubljana, in dr. Hojka Kumperščak na enakem delovnem mestu v UKC Maribor. V UKC Ljubljana pripeljejo vsak dan do pet otrok do 15. leta, v UKC Maribor pa so lani imeli takih skupaj 233.

»Velik del urgentnih napotitev niso resnične urgence, ampak odsev predolgih čakalnih dob na neurgentni prvi pregled, ki jih opravlja 18 specialistov psihiatrije v ambulantah za vso Slovenijo,« ocenjuje psihiatrinja Hojka Kumperšak. Po podatkih ZZZS plačuje ZZZS 22,1 ambulantnega tima, od tega 8,4 pri zasebnikih s koncesijo, ki nimajo opredeljene svoje regije. V UKC Maribor centrih v ambulantah prvih pregledov otrok (razen urgentnih) navadno ne opravljajo, saj tega ne zmorejo. Tam sta zaposleni samo dve specialistki psihiatrije, v UKC Ljubljana pa štiri. Prvi imajo plačane samo 0,68 pedopsihiatričnega tima za ambulantne preglede, drugi pa le 0,7. Oboji število plačanih ambulantnih pregledov precej presežejo (v UKC Ljubljana za štirikrat), a to niso prvi pregledi, ampak bolniki po odpustu iz bolnišnice, dokler jih v obravnavo ne sprejme kak ambulantni otroški psihiater v otrokovem okolju.

Po podatkih ZZZS je bilo lani 2486 prvih pregledov otrok in mladostnikov, torej na novo obolelih otrok in mladostnikov. Otroci in mladostniki so psihiatre obiskali 22.404-krat, kar je 18 odstotkov več, kot je ZZZS načrtoval. Damjan Kos iz ZZZS je pojasnil, da plačilo dela otroških psihiatrov sploh ni težava, saj ZZZS od lani plačuje vse prve preglede, letos pa načrtuje, da bo plačal tudi 20 odstotkov vseh dodatnih zunajbolnišničnih obravnav, a vlada še ni sprejela splošnega dogovora za razdelitev denarja v zdravstvu. Ko ga bo, bodo vedeli tudi, ali bodo dodatni pregledi vključeni v plačilo.

Plačilo samo po sebi ni dovolj, če ni dovolj zdravnikov. Pregled otroka skupaj s starši traja okoli 45 minut, nato pa naj bi obiskovali psihiatra vsaka dva tedna ali vsaj vsak mesec enkrat. ZZZS je poskušal skupaj s psihiatrično stroko stiske otrok ublažiti s tem, da od začetka letošnjega leta ne plačuje več enako obravnave pacientov, starih od 19 do 22 let, ampak jih otroški psihiatri v tem času »preselijo« v obravnavo k psihiatrom za odrasle. Mladi psihiatrični pacienti so tako diskriminirani glede na druge mlade paciente, ki lahko obiskujejo otroškega zdravnika in zobozdravnika do konca šolanja oziroma do 26. leta, če se še šolajo. Starejših od 19 let obravnavajo deset odstotkov, na ZZZS pa so v nadzorih ugotovili, da je bil najstarejši star celo 36 let. Zaradi izboljšane dostopnosti za otroke se je to odločil omejiti, je pojasnil Kos.

S povečanjem težav v duševnem zdravju otrok se srečuje ves razviti svet, zato se tudi veliko držav vsaka po svoje poskuša spopadati s to težavo. Otroci, ki imajo težave v duševnem zdravju že pri treh ali štirih letih letih, so namreč bolj ogroženi tudi v odrasli dobi in obstaja večja možnost, da bodo pristali na plečih socialne službe in pravosodnega sistema pa tudi telesno so manj zdravi, kažejo mednarodne raziskave. Vse to družbi povzroča velike stroške, je povedala psihiatrinja Marija Anderluhov. Več o vzrokih za težave otrok in rešitvah zanje bomo objavili v intervjuju s pshiatrinjo jutri.