Otroško srce prehaja v nov inštitut

Ljubljana – Skoraj celo leto viharja okoli UKC, odstavljanje odgovornih in trditve strokovne direktorice prof. dr. Marije Pfeifer, da je vse v najlepšem redu, niso obrodili sadov. Oddelka za otroško kardiologijo nihče več noče voditi. Vlada je ustanovila nov inštitut za srce.Vodenje oddelka za otroško kardiologijo pediatrične klinike UKC je očitno eden najtrših orehov v državi. Že celo desetletje je – skupaj z otroško srčno kirurgijo na kirurški kliniki – tudi osrednja točka, zaradi katere so na prepihu generalni in strokovni direktorji UKC. Včeraj je vlada na predlog sveta UKC razrešila sedanjega generalnega direktorja Andraža Kopača.

Skrivnost odstavitve Kopača

Uradne informacije o razlogih za razrešitev ni bilo mogoče dobiti. Odvetnik Jože Golobič, od nedavnega predsednik sveta UKC, vsebine sklepa o razrešitvi Kopača ni želel razkriti. »O konkretnih razlogih za razrešitev in obrazložitvah ne moremo javno razpravljati, dokler k sklepu ne poda soglasja Vlada RS in je potem sklep direktorju tudi vročen. Takšno razpravljanje ne bi bilo niti koristno niti etično,« je zapisal v odgovoru Delu.

Nič kaj bolj natančna ni bila niti vlada. V sklepu o soglasju h krivdni razrešitvi je zapisala splošne pogoje, v katerih lahko predčasno razreši direktorja: če ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda, če ne izvršuje sklepov organov zavoda, če povzroči s svojim nevestnim ali nepravilnim delom zavodu večjo škodo ali če malomarno opravlja svoje dolžnosti in bi tako lahko nastale hujše motnje v delovanju zavoda.

Po naših informacijah so se očitki Kopaču vrteli okoli razmer na otroški kardiologiji in kardiokirurgiji, zaradi katerih je svet zavoda krivdno razrešil tudi strokovno direktorico Pfeiferjevo, a tega ni izpeljal do konca. Delo Pfeiferjeve je podprl tudi strokovni kolegij UKC, a so razmere na oddelku zdaj spet take, kot so bile pred dvema letoma, ko je Pfeiferjeva prevzela vodenje UKC. Ti dve leti sta bili ravno zaradi zdravljenja otroškega srca burni in viharni.

Nočejo voditi kardiologije

Na oddelku je bila zadnja leta velika fluktuacija zdravnikov. Zapustilo ga je že najmanj šest specialistov za otroško srce. Ti, ki so ostali, oddelka nočejo več voditi. Nazadnje je bil decembra 2015 za njegovega vodjo z razpisom izbran prof. dr. Tomaž Podnar, a vodenja vse leto 2016 ni hotel prevzeti in je bil oddelek leto dni brez vodje, nato pa ga je Podnar letos vendarle prevzel. Že avgusta je odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan doc. dr. Samo Vesel, a ne za dolgo; odstopil je že 20. oktobra. V skladu s pogodbo je moral voditi oddelek še dva meseca.

Ta čas se je v sredo iztekel, vendar novega vodje do včeraj niso našli ne med domačimi zdravniki ne z mednarodnim razpisom, v iskanje sta bila vključena strokovna direktorica Marija Pfeifer in generalni direktor Andraž Kopač, a brez uspeha. Strokovna direktorica Pediatrične klinike dr. Anamarija Meglič (nadomestila je prof. dr. Rajka Kendo), ki je specialistka za ledvice, ne namerava prevzeti vodenja oddelka.

(Ne)urejene razmere

Čeprav je Pfeiferjeva javnosti večkrat zatrdila, da je na oddelku vse v najlepšem redu, zdaj oddelek nima več strokovnega vodje, ki bi koordiniral delo, skliceval konzilije, skrbel, da so vsa delovna mesta popolnjena, in odgovarjal za vse skupaj. Pfeiferjeva je zdaj na dopustu pred upokojitvijo.

Iz UKC so nam na vprašanje, kdo bo novi vodja oddelka, odgovorili: »Obravnava bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na Pediatrični kliniki poteka nemoteno in skladno s standardi. Za bolnike in njihove starše ni sprememb, organizacijske in kadrovske izzive pa rešujemo vsak dan sproti. Ves trud usmerjamo v zagotavljanje zdravljenja, kakršno bolnikom pripada in je primerljivo z zdravljenjem v podobnih centrih v Evropi. Pacientom in njihovim svojcem se zahvaljujemo za zaupanje.«

Očitno bo vodenje oddelka prva težava na mizi nove strokovne direktorice UKC prof. dr. Jadranke Buturović Ponikvar in novega generalnega direktorja Aleša Šabedra, ko bosta z novim letom prevzela vodenje UKC.

Vlada ustanovila inštitut za srce

V problem delovanja otroške kardiologije se je vključila tudi vlada. Včeraj je sprejela sklep o ustanovitvi novega javnega zavoda z imenom Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. Zapisala je, da bo to samostojni javni zavod, ki bo deloval v prostorih UKC, a bo organizacijsko ločen. Sredstva za njegovo delovanje bo zagotavljal državni proračun. Za zagon mu je vlada s sklepom namenila 165.631 evrov. V njem bodo stalno zaposlene vse strokovne skupine v različnih deležih za zdravljenje otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami in boleznimi. Zagotovljena bo stalna dostopnost tujega kardiologa in kardiokirurga, ki bosta tudi učila domače zdravnike. Zdravljenje bo plačevala javna zdravstvena blagajna (ZZZS), piše v sklepu vlade. Kdaj bo inštitut začel delovati, ne piše. Neuradno smo izvedeli, da maja.

Ministrica za zdravje z ekipo je povzročila razsulo v zdravstvenem sistemu, je včeraj dejala dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice. Zdravniška zbornica, ki je po zakonu partnerica vlade pri pripravi zakonov o zdravstvu, ima težave v osnovni komunikaciji z ministrstvom, trdi Čebašek Travnikova: »Komunikacija z ministrstvom za zdravje ni bila še nikoli tako slaba in nespoštljiva, kot je v zadnjih tednih.«

Najpomembnejši rezultat nepremišljeno sprejete zdravstvene zakonodaje te vlade je zmanjševanje dostopnosti storitev. Čebašek Travnikova je poudarila, da ima zdravstvo premalo denarja, Slovenija je po sredstvih zanj na repu evropskih držav, zato ni denarja za vlaganje v razvoj in kadre. Nepremišljene spremembe pri specializacijah, ki jih je prinesel zakon o zdravniški službi, vnašajo hudo zmedo v dosedanji sistem izobraževanja zdravnikov. Ministrstvo je zbornici naložilo, da pripravi nov pravilnik za razpis specializacij, ta ga je pripravila, a ga ministrstvo še do danes ni potrdilo, čeprav je bil rok za njegovo sprejetje po zakonu 21. november. Ker je star pravilnik delno razveljavljen, pogoji za specializacije niso povsem jasni, ministrstvo pa zahteva, da zbornica kljub temu objavi razpis (27. decembra). Tega je v skladu z novim zakonom pripravilo ministrstvo.

Zakon je ponovno uvedel za zdravnike tudi sekundariat, to pomeni možnost zaposlitve zdravnikov v času do specializacije, kar zbornica pozdravlja. A tudi pravilnika o sekundariatu ministrica ni potrdila, tako da ni jasno, kako se bo 230 zdravnikov lahko zaposlilo. Rok za izdajo odločb o zaposlitvi je 10. januar, a pravne podlage za odločbe še ni.

Po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti prehaja register zasebnih zdravnikov z zbornice na ministrstvo (do 17. januarja), vendar ministrstvo ni pojasnilo, kako, prav tako ni ustrezno spremenilo zakona o zdravniški službi, ki se dotika vodenja registra zdravnikov. Bojijo se, da bo register zdravnikov postal še eno neurejeno področje.

Ministrstvo ravna zmedeno tudi pri organizaciji nujne medicinske pomoči. Zdravstvene domove je lani pozvalo, naj do konca leta 2017 organizirajo delo tako, da ne bo isti zdravnik hkrati delal v ambulanti, obiskoval pacientov na domu in opravljal mrliškoogledne službe. Prejšnji teden pa je dalo novo navodilo, in sicer da se bo vse to izpeljalo leta 2025, kar je za bolnike škodljivo.

Težave so tudi z eZdravjem, saj nastajajo zaradi vedno novih zahtev vedno novi stroški z nadgrajevanjem informacijskih sistemov, denar za to pa ni zagotovljen. Izvajalci morajo za vzdrževanje sistema eZdravje jemati sredstva, ki so namenjena pacientom.

Ministrica Milojka Kolar Celarc zbornice ne vključuje niti v pripravo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, čeprav bi jo po zakonu morala. Na zbornici so ogorčeni in predsednica se sprašuje, kdo bo ustavil početje ministrice Milojke Kolar Celarc.