Tiskane izdaje
Ljubljana – Februarja 2001 so neznani napadalci v Mežici skoraj ubili novinarja Mira Petka. Proces proti petim obtožencem se je avgusta 2005 končal z oprostilno sodbo. Edini epilog, ki smo ga dočakali, so odškodnine, ki jih dobivajo neupravičeno priprti. Kje se je zalomilo? Kakšno je ozadje obtožnice, ki je na sodišču pogorela?
Neugotovljenega dne – bilo je v zadnjih dneh avgusta ali v prvih dneh septembra 2003 – so se pri mariborskem dvorcu Betnava srečali kriminalisti in oseba, ki so ji kriminalisti nadeli vzdevek Sinička. Kriminalisti so Sinički izročili štiri kuverte, v katerih so bili bankovci za 10.000 tolarjev. En bankovec je bil manjše vrednosti. V kuvertah je bilo skupaj natanko 4.000.500 tolarjev. Če tolarsko vsoto preračunamo v današnjo valuto, je Sinička prejela 16.668 evrov. Gotovinska transakcija med državo in državljanom je bila neobdavčena, ker je zakonodaja določala, da nagrada, ki jo prejme posrednik dragocenih informacij, ni zavedena v dohodnino.
Nova zakonodaja
Srečanje pri Betnavi je imelo pravni temelj. Pred natanko desetimi leti, 12. avgusta 2003, je bila objavljena novela zakona o policiji. Novi člen je določil, da lahko policija osebe, ki ji posredujejo dragocene informacije o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih, tudi finančno nagradi. Zakon je začel veljati 27. avgusta 2003. Takoj zatem so ga kriminalisti, povezani s Siničko, uporabili v praksi.
Sredi septembra 2003 je gotovinska transakcija, temelječa na sveže tiskanem zakonu in izvedena pri dvorcu Betnava, obrodila sadove. Policija je v množični raciji aretirala in pridržala več oseb, osumljenih, da so februarja 2001 napadle novinarja Mira Petka.
Danes, avgusta 2013, je jasno, da je imela finančna transakcija, s katero so policisti bogato nagradili prinašalca domnevno koristnih informacij, katastrofalne javnofinančne posledice; o tem smo v Delu poročali v sredo. Zaradi polomije, ki je sledila na sodnem procesu, kjer so bili vsi obtoženci spoznani za nedolžne, mora država plačati 166.380 evrov odškodnin. Končna vsota bo zaradi obresti morda višja. Morda bo nekoliko nižja, ker višina ene odškodnine še ni pravnomočna. Morda bo še višja.
Andrej Štruc je zaradi suma, da je bil vpleten v napad na novinarja Večera Mira Petka, v priporu neupravičeno presedel 714 dni. Sodišče mu je pred kratkim prisodilo 60.000 evrov odškodnine. Odločitev sodišča o odškodnini še ni pravnomočna.
Podobne odškodnine so prejeli še trije obtoženci. Med petimi obtoženci se le eden ni odločil, da bo vložil odškodninski zahtevek; obtoženec, ki države ni tožil, ni bil priprt.
Okoliščine
Ob odločitvi sodišča o višini odškodnine pa so pomembne tudi okoliščine, ki so do tega privedle. Po napadu na novinarja Mira Petka je policija iskanju napadalca namenila posebno pozornost. Generalni direktor policije je tri tedne po napadu sam dvignil pričakovanja javnosti, ker je navajal, da policija storilcu že diha za ovratnik.
Policija je osumljence za napad na Mira Petka prijela po dveh letih in pol, aprila 2004, tik pred začetkom sojenja, pa je postalo jasno, kako je zbirala dokaze o domnevnih napadalcih na Mira Petka. Do aprila 2004 je bilo namreč znano, da peterico bremenijo izpovedi več anonimnih prič. Aprila 2004 pa se je ena od anonimnih prič razkrila.
Anonimna priča s kodnim imenom Sinička je bil Mariborčan Alen Robar. Ko se je razkril, je navedel tri podatke. Prvič, policija mu je dodelila status tajnega sodelavca in posrednika dragocenih informacij, kar mu je omogočalo, da je prejel finančno nagrado. Ob tem pa je kot anonimna priča po videokonferenci pričal pred preiskovalnim sodnikom.
Alen Robar je aprila 2004 umaknil trditve, ki jih je podal pred preiskovalnim sodnikom. Hkrati je povedal, da je vsebino pričanja pred preiskovalnim sodnikom dobil napisano na kosu papirja, papir pa so – tako Robar – napisali kriminalisti.
In tretja okoliščina: Robar se je za dobro nagrajeno sodelovanje s policijo in tožilstvom, kot je tedaj navedel, odločil, ker je proti njemu teklo nekaj predkazenskih postopkov; sklepal je, da bo imel, če privoli v sodelovanje, z odprtimi kazenskimi zadevami manj težav.
Obtožnica proti peterici je bila pretežno zgrajena prav okrog plačanih izjav pozneje razkrite anonimne priče. Ko je sodnik sodišča v Murski Soboti Branko Palatin avgusta 2005 razglasil sodbo, je lahko ugotovil zgolj to, da so dokazi o domnevni krivdi obtožencev zelo slabi. Že preklicanim obremenilnim trditvam plačane anonimne priče ni mogel pripisati zadostne verodostojnosti. Alibiji obtožencev so bili solidni.
Druga anonimna priča je trdila, da je enega od obtožencev v času napada videla z veliko količino evrov, čeprav je bil leta 2001 evro le obračunska enota, bankovci pa še niso obstajali. Anonimni očividec, ki naj bi bil videl domnevnega napadalca, kako v avto spravlja kij, tega dogodka kratko malo ni mogel videti, saj se s terase restavracije, od koder naj bi bil opazoval, zaradi garaž ne vidi na parkirišče, kjer naj bi bilo napadalno orožje končalo v prtljažniku avta. Odtisi čevljev, najdeni na kraju napada na novinarja Petka, so kazali, da ima storilec razmeroma majhno stopalo. Obtoženci pa imajo velika stopala.
Napad na novinarja Mira Petka še vedno ni dobil epiloga. Ni znano, kdo in zakaj je skoraj ubil novinarja, ki je pogumno preiskoval stranpoti tranzicije. Tudi inovativna poteza organov odkrivanja in pregona, ki so debelo plačali Sinički, informatorju s statusom anonimne priče, ni dobila znanega epiloga. Odškodninski zahtevki četverice, ki je bila neupravičeno priprta, so bili izjemno visoki – skupaj so znašali okrog 800.000 evrov. Visoke pa so tudi dosojene odškodnine.
