Tiskane izdaje
Celje – "Napovedujemo preventivno delovanje med ranljivimi skupinami populacije. Na nacionalnem posvetu smo želeli od njih izvedeti, kakšne so njihove potrebe, da bi jim lahko naše delovanje čim bolj prilagodili. Naš cilj je ozaveščanje, ne moraliziranje ," pravi Evita Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Z Alenko Kraigher z IVZ sta včeraj odprli nacionalni posvet ob svetovnem dnevu aidsa in skupaj z drugimi strokovnjaki predstavili razmere pri nas ter prisluhnili mladim in predstavnikom nevladnih organizacij.
"Epidemija okužbe s HIV ima v Sloveniji manjši obseg od evropske in svetovne," pravi Alenka Kraigher. Po podatkih IVZ so letos zabeležili 28 novih okužb, lani v istem času pa 31. Med novimi je bilo letos 21 okužb pri moških, ki imajo istospolne spolne odnose. Za aidsom je v Sloveniji letos zbolelo pet moških, po šestnajstih letih pa se je spet zgodilo, da pri nas nihče ni umrl zaradi aidsa. Kljub počasnemu naraščanju števila okuženih lahko zadnje pripišemo dobri dostopnosti do zelo kakovostnega zdravljenja in aktivnemu protiretrovirusnemu zdravljenju. Toda Alenka Skaza z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (ZZVC) opozarja, da se pri nas zelo malo ljudi odloči za anonimno testiranje. Po njenem mnenju v Sloveniji veliko ljudi sploh ne ve, da so okuženi.
Nizka okuženost populacije nas ne bi smela uspavati, so dejali na posvetu. Direktor ZZVC Ivan Eržen, eden od pionirjev ozaveščanja o okužbah HIV, je prepričan, da mora Slovenija več pozornosti nameniti bolj ogroženim skupinam in hkrati s pomočjo mednarodnih organizacij prispevati k preventivi na svetovnih območjih z največjo okuženostjo. »Če to prezremo, se bodo sčasoma povečali tudi naši problemi z okuženostjo, saj smo priče veliki globalni migraciji ljudi,« pravi. O nujnosti usmerjanja pozornosti k ogroženim skupinam in o nadnacionalnem delovanju – za začetek morda v Vzhodni Evropi, kjer birokratsko ukvarjanje z epidemijo ni bilo uspešno – govore tudi v Celju oblikovani zaključki posveta. Leskovškova je napovedala, da bodo v nadaljevanju že 14 let trajajočih aktivnosti domače pristojne ustanove s pomočjo civilnodružbenih gibanj poskušale priti v stik in na območja najbolj ogroženih. Ti so injicirajoči uživalci ilegalnih drog, homoseksualni moški, migranti, zaporniki, žrtve trgovine z belim blagom, bredzomci, socialno in zdravstveno nezavarovani, Romi in druge socialno ob rob potisnjene skupine.
Po razpravah z udeleženci posveta so vodje delovnih skupin predstavili še druge zaključke. Miran Šolinc je pozval k doslednejšemu izvajanju dublinske deklaracije, ki jo je podpisal zdravstveni minister Andrej Bručan, in k spoštovanju človekovih pravic. Boštjan Kljun je pojasnil, da si mladi želijo pogovorov s strokovnjaki, ne samo s starši in pedagogi, staršem pa priporočil, naj spodbujajo uporabo kontracepcije. Robert Friškovec je dejal, da se morajo zdravstveni in drugi delavci podati tudi v romske tabore, begunski center, skvote in javne hiše, vse to pa je treba upoštevati tudi pri reformi zdravstva.
Preberite si v današnji tiskani izdaji Dela!
