Oživljanje srednjega dela razvojne osi

Celje – O srednjem delu trase tretje razvojne osi med avtocesto v Celjski kotlini in avtocesto pri Novem mestu po izdelavi študij in različic štiri leta ni bilo slišati ničesar. Celjska SMC je v Celje povabila ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ministrstvo za okolje in prostor ter strokovnjake, ki so pripravljali strokovne podlage za traso. Različnih pogledov je še vedno veliko.



Gašperšič je povzel razvojno pomembnost ceste med Avstrijo in Hrvaško za kraje, ki so oddaljeni od avtocestnega omrežja. Postopki umeščanja v prostor so v različnih fazah. Večji del odseka od Avstrije do Velenja je že umeščen, umeščanje odseka od Velenja do Savinjske doline mora steči hitreje. V južnem delu od Novega mesta je cesta že umeščena. A iz evropskih sredstev bo financiran le petkilometrski odsek od avtoceste do tovarne Revoz, vse drugo mora plačati Slovenija.

»Letos je bila sprejeta pomembna odločitev, da bodo odseki tretje osi štiripasovne hitre ceste, da jih bo gradil Dars in da bodo cestninjene. Financiranje iz proračuna ni mogoče, saj komaj zagotavljamo investicijsko vzdrževanje cest. Odplačevanje posojil v prihodnjih letih presega možnosti Darsa, zato mora Dars posojila reprogramirati, da bo lahko najel nova za tretjo os,« je dejal. O srednjem delu trase Celje–Novo mesto je Gašperšič povedal, da bo šlo za posodobitve in rekonstrukcije obstoječih cest ter za novogradnje, kjer ne bo šlo drugače. Operativni načrt za ta del bodo izdelali do konca leta. Državna sekretarka ministrstva za okolje in prostor Lidija Stebernak je pojasnila, da je bilo za traso opravljenega veliko dela: »Žal pa ni državnega prostorskega načrta, ker ni bilo sredstev za strokovne podlage, zakonodaja se je spreminjala in srečujemo se z nasprotovanji posameznim rešitvam.«

Strokovne ali politične rešitve

Da bo tudi umeščanje srednjega dela trase naporno in da podobno kot pri drugih odsekih po občinah upoštevajo predvsem svoje interese, so potrdile razprave. Celjski župan Bojan Šrot je dejal, da mora imeti glavno besedo stroka, a dodal, da se severni del trase priključuje na avtocesto v Šentrupertu, torej najbolj vstran in zahodno od Celja, kolikor je mogoče: »To Celju ne prinese veliko.« Za srednji del si želi, da bi najprej v Celju zgradili obvoznico, da ne bo tranzitni promet šel skozi staro mestno jedro. Tudi laški župan Franc Zdolšek je dejal, da njegova občina potrebuje predvsem povezavo do avtoceste v Celju, sicer pa si želi strokovnih, in ne političnih rešitev. Toda v Šentjurju, kot je dodal župan Marko Diaci, se zavzemajo za ponovno proučitev vseh tras srednjega dela, torej tudi v smeri skozi Šentjur in prek Kozjanskega. Mitja Kotnik s fakultete za logistiko je dejal, da je največja težava del proti Velenju.

»V Velenju je bojazen, da bo Celje postalo še močnejše,« je rekel Kotnik. Minister Gašperšič pa se je začudil: »Ne vem, kako ste utemeljili svojo argumentacijo. Ali gre za konkurenco med Velenjem in Celjem? Da bi se bilo treba bati prevelikega razvoja Celja in obratno, je odveč. Gotovo znate tudi analizirati dejstva. Gre le za ugotovitev, kam gredo prometni tokovi – tam je logična povezava.«