Tiskane izdaje
Po seji odbora za zunanjo politiko je zunanji minister Samuel Žbogar tudi povedal, ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo seveda na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen.
Po Žbogarjevih besedah sicer ni verjetno, da bi do podpisa že lahko prišlo v petek v Bruslju na pogajanjih o meji, ki bodo potekala vzporedno z medvladno konferenco, na kateri naj bi Hrvaška v pogajanjih z EU odprla oz. zaprla nova pogajalska poglavja. "Vendarle se bomo prvič usedli in šli skozi vse člene," je dejal, a hkrati izrazil upanje, da bo v petek že tudi prišlo do uskladitve tega sporazuma.
Hkrati je tudi prepričan, da veliko pogajanj s hrvaško stranjo ne bo več. "Lahko sicer imamo še kake pogovore, ampak upamo, da čimprej," je dejal zunanji minister.
Razprava na OZP se je sicer po Žbogarjevih besedah vrtela predvsem glede vprašanja časovnice, "torej ali je dovolj, da arbitražni sporazum stopi v veljavo, preden Hrvaška vstopi v EU, ali je potrebno, da že pride odločba arbitražnega sodišča pred vstopom Hrvaške v EU". "Mi sploh ne vemo, kdaj bo Hrvaška zaključila pogajanja, v petek bomo z njimi nadaljevali, ne vemo pa, kdaj jih bodo zaključili.
Kot je pojasnil, so s primerjanjem ostalih arbitraž določili čas, "ki omogoča sodnikom dovolj časa, da se prebijejo skozi gradivo, ki ga bomo posredovali, in ki omogoča dovolj časa, da mi kvalitetno pripravimo to gradivo in da ga zagovarjamo pred sodiščem". "Tako da dajmo arbitraži tisti čas, da bo resnično pravilno in pravično odločila, tako kot si želimo. Zato je pač ta časovnica notri, ki lahko tudi sovpade kasneje z vstopom Hrvaške v EU; to v tem času niti še ni potrebno odločiti," je še dejal zunanji minister.
Žbogar sicer ni želel konkretneje povedati, koliko časa naj bi ta časovnica predvidevala. "Gradivo je zaupno in zaenkrat naj tako ostane," je poudaril. Na novinarsko vprašanje, ali drži navedba, da naj bi šlo za časovno omejitev treh let, kot to navajajo nekateri opozicijski poslanci, pa je Žbogar odgovoril le: "Mogoče."
Zavrnil je tudi očitke opozicije, da vlada ni upoštevala nobenih njihovih pripomb. Predsednik SDS Janez Janša je namreč še med potekom seje OZP novinarjem povedal, da je "ta predlog kljub nekaterim dodatkom bistveno slabši od tega, kar je Slovenija imela v ponudbi Ollija Rehna junija letos" in da vlada ni upoštevala pripomb opozicije, "ne vsebinskih, ne pripomb, ki se nanašajo na čas, v katerem bi bilo dobro dobiti razsodbo". Ta čas je po Janševih besedah "zdaj raztegnjen na tri leta", Slovenija pa se sama po nepotrebnem izpostavlja časovnemu pritisku "in to bistveno poslabšuje naš pogajalski položaj".
Žbogar je na te pomisleke odgovoril, da je opozicija predlagala tako kratko časovnico, "da si tudi po pogovorih z mednarodnimi pravniki v tujini, s katerimi sodelujemo, težko zamišljamo, da bi lahko kvalitetno pripravili gradiva". "Pod to pač ni mogoče iti, če se hočeš pripraviti kvalitetno in če hočeš imeti kvalitetno odločbo," je poudaril zunanji minister.
Na koncu je OZP omenjeno pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško potrdil. Kot je po koncu seje povedala predsednica odbora Janja Klasinc (SD), je za to pobudo glasovalo enajst poslancev, pet jih je bilo proti, poslanec SLS - predsednik te stranke Radovan Žerjav - je glasovanje obstruiral, en član odbora pa se je vzdržal.
Žerjav je sejo odbora, ki je potekala dobre tri ure in pol, zapustil tik pred glasovanjem. Kot je povedal, se je za to odločil, da naj "tisti, ki se gredo buldožer (..) in ne poslušajo ničesar, pač prevzamejo odgovornost za te zgodovinske dogodke". Je pa izpostavil, da se mu zdi nesprejemljivo "skrivanje za zaprtimi vrati, (...) po drugi strani pa se dela grozljiva propaganda, kako vlada dela najboljše za to državo in se zavaja javnost".
Pri tem je Žerjav napovedal, da bodo v SLS v prihodnjih dneh zaradi dogodkov, povezanih s Hrvaško, zelo verjetno pripravili interpelacijo proti zunanjemu ministru Žbogarju. Slednji pa je to komentiral le z besedami: "Sem se že bal, da bom imel preveč časa, zdaj, ko bomo to rešili".
Žerjav in Janša sta sicer opozorila tudi, da je v omenjenem predlogu arbitražnega sporazuma sporna tudi formulacija glede stika Slovenije z odprtim morjem. "Ni formulacije stika slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami ampak je samo splošna formulacija o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami, kar je nekaj popolnoma drugega," je dejal Janša.
Pri tem naj bi bilo sporno predvsem to, da Slovenija zaradi tega ne bo mogla izvajati suverenih pravic razglašanja morskih pasov od teritorialnega morja proti mednarodnim vodam. Žerjav je med drugim predlagal tudi sklep oz. dopolnilo za sporazum, ki naj bi to izrecno zagotovil. Vendar predlog na koncu ni bil sprejet.
Danes pa so veleposlaniki držav članic pri EU v Bruslju tudi potrdili, da bo Hrvaška v petek na pogajalski konferenci na ministrski ravni odprla ali zaprla enajst novih poglavij v pogajanjih z EU. Vzporedno se bodo sicer v petek predvidoma nadaljevali tudi pogovori o meji, na katerih bosta sodelovala švedsko predsedstvo EU in Evropska komisija.
Na pogajalski konferenci v petek, prvi po lanskem decembru, bodo sodelovali hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, evropski komisar za širitev Olli Rehn ter predvidoma švedski zunanji minister Carl Bildt v imenu švedskega predsedstva EU. Na konferenci so sicer običajno prisotni tudi predstavniki držav članic EU.
Vzporedno se bodo v petek nadaljevali tudi pogovori o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje, ki se jih bosta poleg slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja in njegovega hrvaškega kolega udeležila tudi komisar Rehn, kar so danes potrdili v Evropski komisiji, in predvidoma vodja švedske diplomacije Bildt.
