Tiskane izdaje
Slednjega je zanimalo, ali ima predsednik vlade sploh pripravljena izhodišča za arbitražo ali kakšno drugo obliko reševanja mejnega spora s Hrvaško.
Premier je v odgovoru med drugim poudaril, da od odstopa evropskega komisarja Ollija Rehna od poskusa rešitve vprašanja meje med državama in deblokade hrvaških pogajanj z EU ni bilo nikakršnih pritiskov, državi sta bili prepuščeni sami sebi. Pahor je zato po lastnih besedah sredi julija ocenil, da je dobro, "če damo iniciativo, ki bo zadostila našim interesom. In tudi je".
"Mi smo dobili zavezo Hrvaške, da bo mejno vprašanje tako ali drugače rešeno pred njenim vstopom v EU. To je bilo pisno potrjeno tudi z obvestilom zunanjega ministrstva Hrvaške prejšnji teden, v torek, ko je zelo jasno reklo, da se vračamo na izhodišča iz 15. 6. 2009," je dejal.
To po besedah Pahorja pomeni, da se vračamo k predlogu arbitražnega sporazuma komisarja Rehnu, ki v tretjem členu med drugim določa spoj oz. stik z odprtim morjem. "Razen v sporazumu Drnovšek-Račan Slovenija takega dosežka v naporu za rešitev mejnega vprašanja ni dosegla."
Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen. Med drugim je dejal, da je stik z odprtim morjem "floskula, ki ne pomeni čisto nič". Ob tem ga je še zanimalo, kako močno so na predsednika vlade pritiskale ZDA in članice EU, pa tudi, ali je bil morda deležen pritiskov Vatikana.
Pahor je dejal, da so pritiski bili, ko pa je Hrvaška zavrnila pogajanja na podlagi drugega predloga komisarja Rehna, pritiskov ni bilo več. Pahor se je nato konec julija po lastnih besedah na svojo željo sestal "z eno od svetovnih diplomacij in jo prosil, da je posrednik in priča v teh pogajanjih". To je bilo potrebno, "da bo tisto, kar je dogovorjeno, tudi uresničeno."
Predsednik vlade je danes še dejal, da bodo izhodišča za arbitražni sporazum poslana v DZ in izrazil upanje, da bo odbor DZ za zunanjo politiko ta izhodišča podprl. Od DZ pa bo Pahorjevih besedah odvisno, ali bo po ratifikaciji arbitražnega sporazuma padla odločitev za referendum. Po njegovem mnenju vlada zaenkrat ne bo predlagala referenduma. Če bo kdo drug predlagal referendum, "pa tudi prav, naj odločijo ljudje".
Pahor je tudi razkril, "da bi si v bistvu želel, da bi javnost odločila o arbitražnem sporazumu" za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Do tega, da bi sam predlagal referendum, pa ima "en sam pomislek", to je, da v EU ne bi dobili napačnega signala, da "mi želimo podaljšati rok za dokončna pogajanja Hrvaške z EU".
V odgovoru na novinarska vprašanja v DZ je Pahor dejal, da je arbitražni sporazum "dober in za Slovenijo zelo ugoden, če bo sprejet tak, kot je". Zato bi rad, da "uspeh, ki ga je dosegla slovenska diplomacija, potrdi tudi ljudstvo na referendumu". To bi bilo po Pahorjevih besedah "imenitno".
Referenduma bi si Pahor želel tudi zato, da kasneje ne bi bilo "spekulacij, da je bil ta odločitev sprejeta v nekem ozkem političnem krogu brez posvetovanja za širšo javnost". "Kot predsednik vlade pa imam en sam pomislek do tega, da bi sam predlagal referendum, to je, da bi ne bi dobili partnerji v EU napačnega signala, da mi želimo podaljšati rok za dokončna pogajanja Hrvaške z EU".
Kot je še povedal predsednik vlade, "ve, da je javnost na začetku zelo kritično sprejela dogovor (med njim in hrvaško premierko Jadranko Kosor), ker iz pisnega dela ni bilo vse jasno", meni pa, "da sedaj, ko je vse jasno, lahko to razume kot velik uspeh".
Pahor za ponovno sodelovanje koalicije in opozicije
Predsednik vlade je na očitke opozicije o neizpolnjevanju predvolilnih obljub danes v DZ zatrdil, da jih poskuša izpolniti v največji meri, ni pa vse "tako, kot si je zamislil". Premier je predlagal tudi ponoven poskus sodelovanja med koalicijo in opozicijo pri reformah.
Ob današnji prvi obletnici parlamentarnih volitev sta namreč poslanca Radovan Žerjav (SLS) in Zvone Černač (SDS) v svojih poslanskih vprašanjih predsedniku vlade očitala, da ne uresničuje svojih predvolilnih obljub. Oba sta mu očitala politično kadrovanje in menjave, čeprav je pred volitvami obljubljal, da bo nova vlada presekala s prakso delitve na "naše in vaše".
Glede kadrovanja je Pahor pojasnil, da se je ob vseh težavah in napakah na koncu pokazalo, da se postavlja nov model kadrovske politike. Tudi kadrovsko-akreditacijski svet je po njegovih besedah postal pomemben institut. Kot primer je navedel za primer navedel predsednika uprave Nove ljubljanske banke, ki sta ga izbrala Kas in nadzorni svet, sam pa za njegovo ime ni vedel.
Premier je omenil tudi imenovanje novega direktorja urada za verske skupnosti. Kot je dejal, je od generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla zahteval pojasnilo, zakaj na to mesto ni predlagal dosedanjega direktorja Draga Čeparja, ki naj bi svoje delo dobro opravljal.
Ob tem Pahor še vedno vztraja, da se sposobnih ljudi na javnih funkcijah ne menjuje, a mora hkrati, kot pravi, spoštovati posamezne ministre pri njihovi avtonomnosti. Če je vlada koga kdaj diskvalificirala, da bi dosegla njegovo zamenjavo, pa bo moral nekdo odgovarjati, še dodaja premier.
Poslanec Černač je Pahorja tudi spraševal, zakaj ni uresničil obljub ter izkoristil pripravljenosti opozicije za sodelovanje pri pripravi protikriznih ukrepov. Kot je dejal Pahor, je verjel v partnerstvo z opozicijo, zato so februarja tudi dosegli ustni dogovor. Nato pa je prišlo do izsiljevanja v državnem zboru pri glasovanju o zaključnem računu, zaradi česar se je med strankami porušilo zaupanje.
Glede upoštevanja predlogov opozicije je Pahor dejal, da je dolžan upoštevati mnenja svojih sodelavcev, če ti denimo menijo, da bi nek predlog prej povečal javni dolg, kot pa ga zmanjšal. A tisto, kar manjka, je po njegovem mnenju kvalitetnejše sodelovanje med koalicijo in opozicijo glede reform. "Če lahko to nadoknadimo, dajmo narediti še en poskus," je predlagal.
V odgovorih na poslanska vprašanja je premier spregovoril tudi o gospodarskem položaju v državi in med drugim dejal, da je Slovenija na področju soočanja z brezposelnostjo četrta najbolj uspešna država v EU.
Ob tem je spomnil na svoje besede ob začetku mandata, da prejšnja vlada ni odgovorna za krizo, in dodal, da je za seboj vendarle pustila nekaj problematičnih stvari. Sicer po njegovem mnenju vsaka vlada za seboj pusti določene težave, tako jih bo tudi njegova. "Zato bomo tudi izgubili volitve," je prepričan.
