Tiskane izdaje
Kot je dodal, se je za Gjerkeša odločil sicer hitro, a po tehtnem razmisleku, saj ministra na tem področju potrebujemo. Minister po njegovem ne bo imel lahkega dela, zaradi zelo zahtevnega dela so na koncu pošle moči tudi dosedanji ministrici Zlati Ploštajner, ki se ji je premier ob tej priložnosti zahvalil in dodal, da je pustila dobro dediščino.
Pahor je poudaril, da ima Gjerkeš bogate izkušnje na področju znanstveno-raziskovalnega dela v domačem in mednarodnem okolju, dolgoletne izkušnje pri vodenju skupin različnih velikosti, pri projektih in izobraževalnih aktivnostih.
Je doktor tehniških znanosti, profesor na Univerzi v Novi Gorici, član Pomurske akademske znanstvene unije, ukvarja se s svetovanjem pri razvojnih regionalnih projektih in v sodelovanju z industrijo, regionalnimi skupnostmi in vladnimi službami, sodeluje in vodi domače in mednarodne energetsko in okoljsko orientirane projekte. Je tudi dvakratni prejemnik štipendije ustanove dr. Antona Trstenjaka, je nanizal Pahor.
"Dejstvo, da smo v vladi odločili, da ministrica za regionalni razvoj prevzame v roke vajeti vse politike črpanja evropskih sredstev, se je obrestovalo," je ugotavljal predsednik vlade in dodal, da bo to nalogo prevzel tudi novi minister.
Ker pa so zato potrebne tudi izkušnje, ki jih nima zelo veliko ljudi, se je odločil, da bo Gjerkeš ob državni sekretarki v službi vlade za lokalno samoupravo pri črpanju evropskih sredstev posebej sodeloval tudi z dvema državnima sekretarjema iz njegovega kabineta - da bi uresničili željo vlade, da do leta 2013 oz. do leta 2015 počrpamo štiri milijarde evrov, je pojasnil.
Pahor pravi, da je že v času svoje prejšnje funkcije opazil, da ima Slovenija zelo zapleten sistem črpanja evropskih sredstev in smo ujetniki tega sistema, a je akreditiran. Prejšnja ministrica ga je takoj po nastopu opozorila na dilemo, da ali poenostavimo institucionalni sistem črpanja evropskih sredstev in izgubimo akreditacijo ter moramo počakati nekaj časa, da dobimo akreditacijo za nov sistem in s tem zamudimo določen rok, ali pa ostanemo pri obstoječem sistemu in poskušamo črpati, kolikor se da uspešno.
Odločili so se za drugo pot. Svoja državna sekretarja pa je že prosil, da, če bo novi minister danes imenovan, v prihodnjem tednu znova poskušajo opraviti razpravo o tej dilemi. Če bodo ocenili, da je institucionalni poseg v mehanizem črpanja evropskih sredstev pogoj za to, da do leta 2015 počrpamo te štiri milijarde evrov sredstev, bodo vložili predlog sprememb.
Ob uspešnem črpanju evropskih sredstev Pahor med nalogami novega ministra vidi tudi čimprejšnjo vložitev zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Ob tem je pojasnil, da je v svoji izjavi o ustanovitvi treh razvojnih regij podal svoje osebno mnenje, ki je nastalo na podlagi njegovega sodelovanja s strokovnim svetom, kjer mnenja niso povsem enotna. Osebno pa po vseh razpravah misli, da moramo imeti močne, velike regije, ki so kadrovsko, finančno in kapitalsko sposobne biti kolikor je mogoče primerljive v evropskem merilu.
Novi minister pa, poudarja premier, mora biti tudi dober sogovornik županov, občinskih in mestnih svetov ter mora imeti občutek za probleme, ki nastajajo z zakonom o financiranju občin, in druge probleme fiskalne politike, ko gre za odnose med državo in občino. Pravi, da je v razgovoru z Gjerkešem ugotovil, da posluh za ta vprašanja
