Kot predsednik republike je Pahor še izrazil zadovoljstvo, da bo Janša izvoljen, saj mora vlada opravljati svoje delo s polnimi pooblastili. Na neki način smo lahko zadovoljni, da se je vsakokrat ob menjavi oblasti to zgodilo po demokratični poti, je dejal predsednik Pahor. Tudi to krepi zaupanje v demokracijo in zaupanje v ustanove. Pozval je tudi k nujnosti dialoga in sodelovanja brez izključevanja.
Od novega premiera in predsednikov drugih strank Borut Pahor pričakuje iskren in obziren dialog: »Živimo v času globokih in globalnih sprememb, zdi se, da se vse spreminja, a je tudi veliko stvari, ki imajo trajno vrednost: demokracija, človekove pravice, vladavina prava, neodvisnost sodstva in medijev ter spoštovanje človekovega dostojanstva.«
Preberite še:
Program nove vlade: Uvedba naborništva, dvig denarja za občine in univerzalni otroški dodatek.
Program nove vlade: Uvedba naborništva, dvig denarja za občine in univerzalni otroški dodatek.
Pahor je ob tej priložnosti pozval novega predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, da ovržejo sleherne strahove glede morebitnih sovražnosti. Treba je razvijati splošno pozitivno razpoloženje med ljudmi, v teh trenutkih je to še bolj pomembno od kakšnega posamičnega ukrepa vlade ali državnega zbora, je dodal predsednik republike. Na koncu je Pahor Janši in njegovi ekipi želel uspešno delo.
Janša poudaril, da je dialog možen
Janez Janša je v svojem nagovoru dejal, da je SDS povabila k pogovoru vse parlamentarne stranke. Med prioritetami štirih koalicijskih partneric je očitno dovolj usklajenosti glede ključnih izzivov, da jim je uspelo sestaviti koalicijo. Ko so stranke suverene in imajo pred seboj skupno dobro, za seboj pa interese in vrednote članstva, je dialog mogoč in sklepanje kompromisov zelo realno.
Slovenija je obsojena na koalicijske vlade, ki so uspešne toliko, kot so uspešni koalicijski partnerji, je še dejal Janez Janša. To se je že velikokrat izkazalo kot mogoče, nekajkrat tudi kot nemogoče. V teh koalicijskih pogajanjih smo se zavedali, da je pred nami polovičen mandat. Poleg znanih težav nas čakajo neznani izzivi in zato mnogih stvari, ki bi si jih želeli imeti v pogodbi, ne bo. Soglasni smo pa, da se je treba osredotočiti na ključne probleme, ki tarejo državljanke in državljane Slovenije.
Sova ni prioriteta, pritiski pa ne legitimni
Na prvo mesto je Janša pri tem uvrstil težave v zdravstvu, kot drugi izziv varstvo okolja ter starejšo populacijo – tu je skoncentriranih daleč največ strateških izzivov za Slovenijo kot socialno državo. V ospredju nove vlade bo tudi decentralizacija države.
Glede očitkov, da je bodoči premier nevaren za dialog in demokracijo, je Janša dejal: »Meja je prekoračena, ko gre za grožnje. Včeraj, ko smo po potrditvi podpisali pogodbe, so nekateri dobili grobe in resne grožnje, ki so letele nanje osebno. To zame ni legitimen pritisk, kakor tudi ni legitimen pritisk na državne institucije. Meja je tu jasno začrtana.«
Janša je v spravnem tonu večkrat poudaril, da je pogodba, ki je bila včeraj podpisana, pogodba štirih koalicijskih strank. Štirih partnerjev, ki so si med seboj različni, ki imajo različne prioritete. Dosegli so dogovor, da bodo preostalo reševali s konsenzom in soglasjem. Na koncu se je zahvalil za zaupanje predsedniku republike ter predsednikom strank, ki so imeli pred očmi interese državljanov in državljank ter skupno blaginjo.
Glede kandidata za vrh Sove je Janša dejal, da to trenutno zanj ni prednostna naloga. Glede reorganizacije ministrstev je pojasnil, da to za zdaj ni predvideno. Rebalans proračuna bo potreben, je dodal bodoči premier. O številu glasov, ki jih bo imela koalicija v tem mandatu, pa je dejal: Dovolj. Pomembno je, da bodo stranke zdržale do konca.
Glede politike do Hrvaške je Janša menil: Ena od prioritet v pogodbi so tudi dobri medsosedski odnosi. Nekaj korakov je po Janševem prepričanju vsekakor mogoče izpeljati.
Niti mimo težav s koronavirusom niso šli, Janša se zaveda, da bo tema v ospredju še v prihodnjih tednih, morda tudi mesecih. »Kar najbolj pogrešam pri tem problemu, je, da Slovenija ne aktivira pravočasno strukture, ki je usposobljena za pripravo na morebitno eskalacijo tega problema, mislim seveda na civilno zaščito. Nisem zasledil, da bi bila civilna zaščita aktivirana.«
Koraki do nove vlade ...
Od 48 ur do 7 dni po vložitvi predloga mandatarja državni zbor voli predsednika vlade. Potrdi ga z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.
15 dni ima izvoljeni predsednik vlade časa, da državnemu zboru predlaga ministre.
Od 3 do 7 dni za tem, ko so vloženi predlogi za ministre, se začnejo zaslišanja pred pristojnimi odbori. Poslanci glasujejo o celotni ministrski listi.
2/3 ministrov mora biti imenovanih, da vlada nastopi funkcijo, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Od 48 ur do 7 dni po vložitvi predloga mandatarja državni zbor voli predsednika vlade. Potrdi ga z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.
15 dni ima izvoljeni predsednik vlade časa, da državnemu zboru predlaga ministre.
Od 3 do 7 dni za tem, ko so vloženi predlogi za ministre, se začnejo zaslišanja pred pristojnimi odbori. Poslanci glasujejo o celotni ministrski listi.
2/3 ministrov mora biti imenovanih, da vlada nastopi funkcijo, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Odločitev o imenovanju mandatarja je bila po včerajšnji odločitvi svetov SDS, SMC, NSi in Desusa, da soglašajo z vstopom v koalicijo pod vodstvom Janeza Janše, pričakovana. Od skupno 48 poslancev teh strank je javno nasprotovanje vstopu v vlado napovedal le poslanec SMC Jani Möderndorfer. Na glasovanju, ki je sicer tajno, pa je pričakovati še dodatne glasove podpore, na primer poslanec SNS Jani Ivanuša je danes že napovedal svoj glas podpore.
Predlog je že vložen v DZ, volitve predsednika vlade pa se v skladu s poslovnikom DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek.