Pahor: Ne moremo biti žrtve italijanske sprave

Ljubljana - Govor italijanskega predsednika Giorgia Napolitana na italijanski dan spomina na žrtve fojb je "užalostil in prizadel" predsednika SD Boruta Pahorja. "Najvišji predstavnik Italije je po moje nedopusten, izkrivljen način osvetlil nekatere boleče dogodke iz polpretekle zgodovine," je na današnji novinarski konferenci povedal Pahor. Italijanski politiki je očitno pred nekaj leti uspela sprava, vendar je nedopustno, da smo žrtve te sprave Slovenci in tudi Hrvati, je dodal prvak SD.

Slovenija se mora zato po njegovem mnenju primerno odzvati na besede italijanskega predsednika. "Poleg pisma predsednika republike, ki je žal ostalo tajno, se mi zdi, da mora na primeren način odreagirati tudi slovenska diplomacija," je ocenil. Obenem je poudaril, da ne poziva k temu, da bi zaradi znanih razlik v pogledih na polpreteklo zgodovino začeli diplomatski spor.

Po njegovem mnenju bi morala država z noto ali na drug primeren diplomatski način opozoriti Italijo, da smo Slovenci in Italijani v duhu dobrososedskih odnosov že investirali veliko v to, da "takšne besede, ki bi bolele eno ali drugo stran, ne bi padale".

Pahor je spomnil na objavo poročila mešane slovensko-italijanske komisije o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956. Slovenska stran se je po njegovih besedah potrudila, da je knjiga objavljena in dostopna širši javnost, medtem ko je Italija še dolžnik glede tega, je opozoril.

Na zadnjem sestanku SD in levih demokratov, največjo stranko v italijanski vladni koaliciji, sta se sicer stranki na Pahorjev predlog odločili, da bosta oblikovali ad hoc komisijo obeh strank, ki si bo prizadevala za to, da bi bila javnost na obeh straneh meje čim bolj seznanjena z vsemi resnično relevantnimi zgodovinskimi dejstvi. "Potrebno je spregovoriti vso resnico, naj bo še tako boleča," je dejal Pahor.

Stanovnik izrazil obžalovanje zaradi Napolitanovih besed

Predsednik Združenja zveze borcev NOB Janez Stanovnik je danes v izjavi za javnost opozoril, da so imele besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb za cilj diskvalifikacijo pariške mirovne pogodbe in obujanje sovraštva iz preteklosti. "Zato obžalujemo, da nas predsednik sosednje republike in predstavnica Evropske komisije prisiljujeta, da ju moramo spomniti na nekatera dejstva, ki obujajo sovraštvo iz preteklosti, " je zapisal Stanovnik.

"Tragičnih dogodkov iz preteklosti ne moremo pozabiti, oni morajo ostati svarilo, da se kaj takega ne bi nikdar ponovilo, ne pa da s sovraštvom zastrupljajo duše novih generacij," je poudaril Stanovnik in opozoril na besede francoskega predsednika Jacquesa Chiraca ob 60. obletnici zavezniškega izkrcavanja v Normandiji, ki je ponudil francosko-nemško spravo kot zgled svetu, da sovraštvo nima prihodnosti. "Iz tega moralnega načela je zrasla EU," je poudaril Stanovnik.

Glede Napolitanovih besed 10. februarja o "slovanskem ekspanzionizmu", "barbarstvu" slovanskih sosedov, "pohodu sovraštva" in "krvoločnega besa", ki naj bi bil povezan s "priključitvenim naklepom, ki je prevladal v mirovni pogodbi iz leta 1947 in je dobil grozeče obrise etničnega čiščenja", je predsednik ZZB NOB tudi opozoril, da je bila pariška mirovna pogodba "posledica skrbno pretehtanega 'etničnega ravnotežja', ne pa 'etničnega čiščenja'". "Izziv je zelo resen in se zato ne moremo strinjati, da se s tem nima smisla ukvarjati," je poudaril Stanovnik.

Pri tem je še opozoril na dogodke med obema vojnama in med drugo svetovno vojno ter na stališča in ravnanje fašističnega režima do Slovencev in Slovanov. Ob tem je spomnil tudi na poročilo mešane zgodovinsko-kulturne komisije, katere rezultate "italijanske oblasti - vključno s predsednikom Republike - vztrajno ignorirajo". "Vse, kar se je dogajalo pred 9. majem 1945, se zavija v temo in pozabo, obžalovanja in obsodbe vredna maščevanja po tem datumu pa se napihujejo in dramatizirajo, kot da ne bi imela svojega vzroka v tem, kar se je dogajalo pred tem, med vojno," še dodaja Stanovnik v izjavi za javnost.

Rupel: To ni čisto moja skrb

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je izjavil, da to ni čisto njegova skrb ker gre za dialog med predsedniki drugih držav in za odnos med državama, kjer Slovenija ni vključena. Je pa Rupel danes pisal pisal italijanskemu kolegu Massimu D'Alemi, v katerem ga je spomnil, da bi bilo prav, če bi Italija uradno potrdila poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije. Več v novici “Hrvaška noče biti država B”.

Jelinčič pisal Napolitanu, Prodiju in D'Alemi

Predsednik SNS in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je predsedniku Italije Giorgiu Napolitanu, italijanskemu premieru Romanu Prodiju ter ministru za zunanje zadeve Massimu D'Alemi poslal pismo, v katerem je ocenil, da bi bilo prav, "da Italija in italijanski narod končno prevzamejo polno odgovornost za vso agresijo in zločine, ki jih je italijanski fašistični režim izvedel v polpretekli zgodovini na območju nekdanje Jugoslavije, vključno z območjem današnje Slovenije".

Kot so sporočili iz poslanske skupine SNS, je Jelinčič v pismu poudaril, da pomenijo po oceni SNS zadnje razprave glede dogodkov med in po 2. svetovni vojni med Italijo in Hrvaško predvsem v odnosu do Slovencev potvarjanje in izmikanje dejanskim dogodkom in agresiji, ki jo je izvajala italijanska država, ki je bila med 2. svetovno vojno na strani agresorja.

Ob tem je pismom priložil kazensko ovadbo, ki jo je vložila poslanska skupina SNS aprila lani na slovenskem vrhovnem državnem tožilstvu zoper skupino oseb italijanske narodnosti, ki so med drugo svetovno vojno delovali na območju današnje Slovenije in zoper katere je prijavo za vojne zločine registrirala Komisija združenih narodov za vojne zločine v Londonu še v času nekdanje Jugoslavije zaradi suma zločinov zoper človečnost, vojnih zločinov in genocida. Gre za 165 ljudi.

Zaskrbljeni tudi v Slovenski narodni zvezi pri SLS

Slovenska narodna zveza pri SLS podpira stališče izvršilnega odbora Slovenske akademije znanosti in umetnosti v zvezi z izjavami predsednika Italije Giorgija Napolitana, ki prikazujejo dogajanje ob slovensko - italijanski meji med drugo svetovno vojno in po njej na izkrivljen način in ne upoštevajo poročila slovensko - italijanske komisije zgodovinarjev o tej temi.

“SNZ pri SLS ocenjuje, da se mora Slovenija premišljeno, toda jasno odzvati. Podcenjevanje izjav, ki so glede na odziv večine italijanskih strank in medijev praktično enotno italijansko stališče, bi bila nevarna napaka. Slovenija se mora vprašati tudi o razlogih in posledicah dejstva, da se je Evropska komisija ob verbalni zaostritvi med italijanskim in hrvaškim predsednikom s kritiko hrvaškega stališča postavila na stran tudi za Slovenijo spornih italijanskih stališč”, še piše v sporočilu zveze, ki ga je podpisal njen predsednik Marjan Podobnik.