Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenska politika po odstopu že drugega slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki odloča o meji s Hrvaško, išče tretjega arbitra. Pri tem nima lahkega dela, saj med slovenskimi pravniki ni več dosti takih, ki bi jih lahko poslali v Haag. Izbere lahko tudi tujca ali izbiro prepusti arbitražnemu sodišču. Po napovedih se bodo odločili jutri, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Predsednik republike Borut Pahor se je danes sestal s predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jožefom Horvatom in poudaril, da je odločitev o enostranskem odstopu Hrvaške od arbitražnega sporazuma nesorazmeren ukrep. Slovenija namreč sprejema vse potrebne odločitve, ki bodo omogočile nepristransko delo arbitražnega sodišča. V tem smislu naj vlada glede imenovanja arbitra sprejme odločitev, ki bo omogočila sodišču nepristransko delo in izrek sodbe, navajajo v predsednikovem uradu.
Kot je poudaril, je bistveno, da arbitražno sodišče določi mejo med državama, so sporočili iz urada predsednika republike. Politika enostranskega odstopanja od pogodb bi po njuni oceni »ogrozila obstoječo pravno, politično in varnostno arhitekturo odnosov v tem delu Evrope in imela nepredvidljive posledice za njeno stabilnost in za proces širitve Evropske unije«.
Posebno težo arbitražnemu sporazumu daje tudi dejstvo, da smo ga Slovenci junija 2010 potrdili na referendumu. Zato bi morala biti Hrvaška pri svojih odločitvah glede tega sporazuma toliko bolj pozorna, navajajo. Bistvo sporazuma je v tem, da je omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo in določil postopek za določitev meje med sosednjima državama, je še spomnil Pahor. Ob hrvaški enostranski odločitvi pa bi se po njegovem mnenju »lahko ustvaril vtis, da je Hrvaška ratificirala to pogodbo predvsem zato, da je postala članica EU, ne pa tudi, da bi arbitražno sodišče dejansko določilo mejo med državama v skladu z načeli tega sporazuma«.
Jutri odločitev?
Premier Miro Cerar se po drugem odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča ni odločil pozvati parlamentarnih strank, naj predlagajo kandidate za arbitra, kot je to storil po odstopu Sekolca. Stranke sicer takrat te možnosti niso izkoristile. Tako kot tedaj tudi zdaj v več strankah predvsem poudarjajo odgovornost vlade in odločitev glede nadaljnjih korakov Slovenije prepuščajo njej.Vlada bo tako s svojo odločitvijo jutri dopoldne predvidoma le seznanila predstavnike parlamentarnih strank, s katerimi se bo premier Cerar sešel zjutraj. Sledila bo nujna seja odbora za zunanjo politiko, ki bo ocenil trenutno stanje in se seznanil z nadaljnjimi aktivnostmi v zvezi z arbitražnim sporazumom. Zatem bo še seja vlade, na kateri naj bi padla končna odločitev Slovenije glede imenovanja novega arbitra.
Vlada sicer preučuje tri možnosti ravnanja Slovenije, in sicer da za novega arbitra poišče uglednega tujega pravnika, da za arbitra imenuje domačega strokovnjaka ali da imenovanje prepusti predsedniku arbitražnega sodišča. Zunanji minister Karl Erjavec je prejšnji teden nakazal, da bo Slovenija arbitra pravočasno imenovala.
***
Potek afere Pirangate
Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav pri predsedniku sodišča Gilbertu Guillaumu obveščal slovensko zunanje ministrstvo oziroma agentko Simono Drenik, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, je 22. julija poročal hrvaški časopis Večernji list.
Po razkritju je sledila ofenziva hrvaške politike za ustavitev arbitražnega postopka, slovenska stran pa je bila ob novicah o objavljenih posnetkih prisluškovanja in izjavah hrvaških politikov zadržana. Objava posnetkov prisluškovanja bo imela dolgoročne posledice za obe državi na več ravneh, zatrjujejo analitiki. Prva se je že zgodila: arbitražni sodnik Sekolec in agentka Drenikova sta dan po objavi posnetkov odstopila.
Slovenija je kot kandidata za novega arbitra predlagala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama, ki je po slabem tednu že odstopil.
V dosje smo zbrali prispevke, ki prikazujejo potek afere, pojasnjujejo in komentirajo njeno ozadje.
