Pahor ostaja predsednik (ZL)SD

Ljubljana - Člani stranek ZLSD, ki se po novem imenuje Socialni demokrati (SD) so se na 5. kongresu stranke strinjali, da sedanji predsednik Borut Pahor še napoprej vodi stranko, čeprav je pri predstavitvi programa za prihodnost navdušil manj kot njegov protikandidat Aljuš Petrinač. Pahor je zmagal z 270 glasovi proti 119, tako da bo že tretji mandat vodil drugo najmočnejšo opozicijsko stranko.

Naslednik dolgoletnega glavnega tajnika Dušana Kumra je dosedanji organizacijski sekretar SD in kandidat podmladka stranke Uroš Jauševec, ki je z 256 glasovi premagal nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za delo Stašo Baloh Pahutnik, ki je prejela 139 glasov.

Za podpredsednika drugi krog

Za podpredsednika Socialnih demokratov (SD) sta bila v drugem krogu volitev izvoljena nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter in profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Igor Lukšič. Rihterjeva je z 225 glasovi delegatov premagala ljubljansko županjo Danico Simšič (154 glasov). Igorja Lukšiča je podprlo 241 delegatov kongresa, njegovega protikandidata, nekdanjega predsednika podmladka stranke Luke Jurija, pa 139.

V drugem krogu volitev je kongres izvolil še tri članice in dva člana predsedstva SD. Na "ženski listi" kandidatk za članice predsedstva stranke so bile izvoljene piranska županja Vojka Štular, tiskovna predstavnica poslanske skupine SD Tjaša Žgavec in kandidatka Mladega foruma in Evropskega foruma Damjana Karlo.

Člana predsedstva SD sta postala tudi kandidat Mladega foruma Matevž Frangež in kandidat območne organizacije SD Kočevje Vladimir Prebilič.

Kongres je tako izvolil pet članov predsedstva, medtem ko jih ostalih 30 v tem organu sedi po funkciji.

Pahor za razvoj in gospodarsko rast

Pahor je v predstavitvi kandidature poudaril, da je strateški interes Slovenije postati ena od najrazvitejših držav v Evropski uniji, ki bo visoko kakovost življenja ljudi dosegla s politiko uravnoteženja konkurenčnosti in solidarnosti. Zato so potrebne štiri prednostne naloge, in sicer učinkovita uporaba znanja, omogočanje pogojev za konkurenčnejše gospodarstvo (tega cilja SD ne smejo prepustiti konservativnim silam), prevzem evra ter graditev moderne, učinkovite in socialne države.

Predsednik SD je prepričan, da lahko stranka v prihodnosti tudi oblikuje koalicijo, ne pa samo sodeluje v vladi. Bolj kot kadri je ključen skupni koncept in usmeritev stranke, je dejal Pahor, ki se zaveda, da "ni idealen in popoln".

Petrinač za izbiro Slovenije

Aljuš Pertinač pa je poudaril, da ima stranka prvič po osmih letih možnost izbire, kar posledično pomeni tudi možnost izbire za Slovenijo. Svoj program je povzel v treh najpomembnejših točkah. Prva je razgradnja koalicije, ki stranko "drži na desetih odstotkih". S tem Pertinač misli tako na koalicijo znotraj stranke kot zunaj nje. Znotraj stranke je to "koalicija tistih, ki si ne upajo prevzeti odgovornosti za vodenje države".

Petrinač pa dosedanjemu vodstvu stranke očita tudi koalicijsko navezo z LDS. Po njegovem mnenju je namreč SD po 12-letni vladavini LDS plačala za vse njihove napake in grehe. Zato je treba "razgraditi" koalicijo, ki je povzročila to povezavo z liberalno demokracijo. Sedanja poražena vodstvena ekipa ne more biti alternativa vladi, zato stranka potrebuje kadrovsko, finančno in organizacijsko konsolidacijo, je bil prepričan 27-letni kandidat za vodenje SD.

Nič več ZLSD - odslej SD

Delegati na kongresu so se strinjali tudi, da spremenijo dosedanje ime stranke v ime Socialni demokrati. Na javnem glasovanju so se z 289 glasovi od 406 navzočih odločili za spremembo imena. Razprava na kongresu je bila polemična, zgodil pa se je tudi proceduralni zaplet glede tajnega oziroma javnega glasovanja o skrajšanju imena.

Sprememba imena ni odločilna za volilni uspeh ali neuspeh, je pa zelo pomembna, je svoj predlog zagovarjal predsednik stranke Borut Pahor, ki je bil v razpravi deležen nekaj ostrih kritik. Nekateri delegati so mu namreč očitali, da svojo predsedniško kandidaturo pogojuje s spremembo imena in da je idejo o novem imenu sporočil prek medijev.

Pahor: Zdaj je pravi čas

Stranka redko razpravlja o spremembi imena in zdaj je pravi čas za kratko in jedrnato preimenovanje stranke, je ocenil Pahor. Zavrnil je očitek, da s predlogom o skrajšanju imena stranko izsiljuje. Mora pa sprejeti "neko odgovornost", če kongres njegovega predloga ne bi sprejel. Šlo bi namreč za pomembno sporočilo, ker si je sam močno prizadeval za skrajšanje imena. Pahor je še poudaril, da je njegov predlog soglasno sprejelo tudi predsedstvo. "Ne zamudimo te priložnosti," je opozoril predsednik stranke.

O dveh novih organih brez zapletov

Brez večjih razprav pa so delegati sprejeli dopolnitve statuta, po katerih so uvedli dva nova organa stranke, in sicer svet predsednika stranke in strateško-programski svet. Svet predsednika stranke bo posvetovalni organ predsednika za vprašanja iz vladne pristojnosti, njegova sestava pa bo praviloma enaka ali sorodna ministrskim resorjem v vladi. Stranka ne oblikuje vlade v senci, pač pa njej podoben organ z manj pristojnostmi in nalogami. Delegati so izglasovali tudi dopolnilo, s katerim bo svet predsednika deloval tudi, če bo stranka članica vladajoče koalicije.

Programsko-strateški svet bo pristojen za pripravo sprememb in dopolnitev programa stranke oziroma za pripravo strategij za uresničevanje usmeritev mednarodnih organizacij, katerih članica je stranka. Z dopolnilom, sprejetim na kongresu, bo svet tudi nosilec vsebin izobraževanja v stranki. Sestavo sveta in njegovega predsednika bo določilo predsedstvo, njegova vloga pa bo pomembna v naslednjih dveh letih, saj bo stranka leta 2007 na programskem kongresu spremenila program.

Po novem bo predsedstvo SD izmed dveh podpredsednikov imenovalo tudi stalnega namestnika predsednika, in sicer na predlog predsednika. Doslej je namreč predsednik vedno sproti določal, kdo in v kakšnih primerih ga bo nadomeščal.

Ob poročilu o delu tudi nekaj kritik

Peti kongres stranke se je začel z razpravo o poročilu o delu v minulih štirih letih. Poročilo je poročilo o dobrih rezultatih, je v uvodu v kongresno razpravo dejala nekdanja ministrica za kulturo in kandidatka za podpredsednico stranke Andreja Rihter. ZLSD je kot vladna stranka predstavljala zanesljivost, na ravni pričakovanega so bili tudi rezultati lokalnih volitev leta 2002.

Opozorila pa je, da bi bili volilni izidi v županski tekmi ugodnejši, če bi imela stranka več kandidatov tudi v manjših krajih. To dejstvo morajo upoštevati tudi pri lokalnih volitvah prihodnje leto. Z dosežkom na parlamentarnih volitvah (10,2 odstotka) stranka sicer ne more biti zadovoljna, a glede na velik preobrat, ki se je zgodil na teh volitvah, je bil izid za ZLSD relativno ugoden.

Z delom stranke so delegati relativno zadovoljni, v razpravi pa je bilo slišati tudi nekaj kritičnih misli, med drugim od poslanca Aurelia Jurija. Opozoril je, da bodo tudi po tem kongresu na ključnih mestih ostali isti ljudje, tudi Borut Pahor, ki ga Juri ne bo podprl. Podpredsednik ZLSD v mandatu 1997-2001 je opozoril tudi na "kdaj pa kdaj odkrita razhajanja" med Pahorjem in poslansko skupino, ki so jih "zapakirali v t.i. sobivanje pogledov", in na nedavne različne ocene predsednika in poslancev o začetku mandata vlade Janeza Janše. Stranka po njegovem mnenju zato potrebuje večjo enotnost, kar bo možno doseči, če bo "pri vrhu stranke manj solo petja" ter več razumevanja za pričakovanja baze in stališča poslancev.

Po mnenju Jurija mora ZLSD obraniti načela in stališča stranke, tudi "ko je to zoprno", na primer pri vprašanjih izbrisanih, istospolnih partnerstev, getoizacije Romov. Poslanska skupina velja za dobro organizirano in je v preteklem mandatu aktivno sooblikovala zakonodajo, je ocenil vodja poslanske skupine Miran Potrč. Poslanci so s koalicijskimi usklajevanji sooblikovali veliko zakonskih rešitev ter kljub temu, da je bila ZLSD v vladni koaliciji, postavili veliko poslanskih vprašanj in pobud.

Nekdanji minister za delo in kandidat za predsednika konference ZLSD Vlado Dimovski pa je poudaril, da je bila stranka v prejšnjem mandatu sicer v koaliciji, a ne tudi na oblasti, saj v vladni koaliciji niso uspeli uresničiti vseh svojih zamisli. Po mnenju nekdanjega notranjega ministra in kandidata za podpredsednika stranke Rada Bohinca pa Slovenija ne more biti socialdemokratska država, dokler bo imela edina socialdemokratska stranka le desetino politične moči. ZLSD mora zato postati množična stranka vseh slovenskih levičarjev, meni Bohinc.