Pahor podpira misijo v Iraku in podpira umik iz Iraka

Ljubljana – Po vrsti ostrih in kritičnih odzivov na predčasen umik šestih pripadnikov Slovenske vojske iz vojaške baze v Erbilu na severu Iraka so danes iz kabineta predsednika republike Boruta Pahorja poslali izjavo, ki utemeljuje njegovo ravnanje in presojo za začasni umik slovenskih vojakov, ki so delovali v okviru nemškega kontingetna.

»Sredi preteklega tedna in danes podpiram odločitev, da misija Slovenske vojske v Iraku ostaja. Prav tako sem še vedno prepričan, da je bila odločitev o predčasni vrnitvi prejšnjega kontingenta Slovenske vojske iz Erbila v kontekstu vseh okoliščin pravilna. Glavni razlog je dejstvo, da niso izpolnjeni pogoji, da bi opravljala svojo misijo: urjenje kurdistanskih varnostnih sil. Upam, da bodo do konca meseca vzpostavljeni pogoji, da se bo nov kontingent Slovenske vojske tja vrnil in nadaljeval svoje delo,« je v uvodu v svoje pismo zapisal predsednik.

Medtem ko upa, da se varnostne razmere ne bodo samo umirile, temveč bodo tudi dovolj predvidljive, tudi razume, da države napotujemo svoje vojske na nemirna območja sveta. Vendar pa imamo vselej pravico preudarno razsojati, ali je misija sorazmerna z varnostnimi okoliščinami in legitimnostjo operacij. Izrazil je upanje, da iraška vlada ne bo sprejela stališča iraškega parlamenta, ki zavrača navzočnost tujih vojska na iraškem ozemlju. Takšno stališče je namreč iraški parlament po napadu ameriških sil na iranskega generala Sulejmanija sprejel in da ne smemo ga prezreti.



Pahor je zadovoljen, da se je ameriški predsednik Trump po nesprejemljivih povračilnih ukrepih Irana odločil za mirno reševanje vprašanj na Bližnjem Vzhodu. Verjame, da to izdatno pripomore k umirjanju razmer, čeprav bo potrebno še naprej skrbno spremljati nadaljevanje uporabe sile in nasilja v Iraku in regiji.
 

Kako ohraniti ugled in kako razumeti zaveznike?

Na vprašanje, ali je predčasna vrnitev škodila ugledu Slovenske vojske in Slovenije pri zaveznikih, je Pahor v svoji izjavi odgovoril, da ne. »Slovenija se trudi razumeti ravnanja naših zaveznic, vključno z napadom na generala Sulejmanija, ki je sprožil zaostrovanje razmer. Od naših zaveznic kot suverena država pričakujemo, da se bodo enako trudile razumeti naša ravnanja.«

Kot nekdanji predsednik vlade in zdaj predsednik republike ter poveljnik obrambnih je Pahor moral v skupno več kot desetih letih sprejeti odločitve ali dati mnenja o ukrepanju vojakov na naših misijah, če je prišlo do spremembe varnostnih razmer ali drugih okoliščin. »Nikoli nisem sprejel odločitve o umiku, če je šlo samo za običajno in predvidljivo poslabšanje varnostnih razmer. Kot predsednik slovenske vlade sem spomladi leta 2010 glede naše navzočnosti v Afganistanu izjavil, da tudi »in še zlasti v primeru naše žrtve zaveznikov ne bomo zapustili. Kot sem rekel: Bo težko, ampak bomo znali povedati, zakaj smo tam in zakaj smo pripravljeni sprejeti tudi takšno tveganje.«

Odločitev o predčasni vrnitvi domov odobrava, tako kot odobrava napotitev novega kontingenta v Irak konec tega meseca.
Pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske pa predsednik sporoča, da si na mestu vrhovnega poveljnika ne zaslužijo nekoga, ki bi na ramenih njihovih življenj razkazoval svoj politični pogum.


 

O spreminjanju javnega mnenja

»Po svoje sem vesel, da je v javnem mnenju prisotno stališče, da se ne smemo umikati prezgodaj in brezglavo. Če želimo še naprej kot članica Nata in zaveznica v svetu opravljati mirovne misije, je tako stališče javnosti zelo dragoceno. Hkrati pa moramo tudi razumeti, da se javno mnenje zelo hitro spremeni, ko pride do dejanskih žrtev. V dvajsetih letih, kar Slovenija sodeluje v mednarodnih misijah, tudi zaradi preudarnih odločitev vsakokratnih slovenskih oblasti, ni bilo pri opravljanju naših misij po svetu nobene žrtve,« pravi Pahor in opozarja, da ne bo vedno tako.

Takrat bo zelo pomembno, da bo lahko predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil ob izreku sožalja soprogi, hčeri ali mami težkega srca, a prepričljivo odgovoril – zakaj.

Ob tem je e spomnil, da je svet zapleten in postaja zapleten še bolj. Včasih ga je težko razumeti in še težje predvideti, kako se utegnejo stvari razvijati naprej. »Preredko bomo imeli možnost, da bo lahko sprejemati odločitve, bolj pogosto jih bo zelo težko. In še takrat bomo imeli pred seboj spremenljive okoliščine in nejasnosti, zaradi katerih bodo naše odločitve vedno predmet kritičnega razmisleka. Tako je tudi prav.«