Stockholm - »Danes je dober dan. Ne samo za Slovenijo, Hrvaško in EU, ampak za celotno mednarodno skupnost. Zgodilo se je nekaj, kar probleme rešuje, in jih ne ustvarja. Kakšen fantastičen dan!« je po podpisu arbitražnega sporazuma o rešitvi meje v vladni palači v Stockholmu vzneseno izjavil slovenski premier Borut Pahor, potem ko je njegova kolegica Jadranka Kosor uspeh »poti od Trakošćanov do Stockholma« pripisala dejstvu, da sta s Pahorjem zgradila odnos, temelječ na vzajemnem prijateljstvu in spoštovanju, kakršnega bi morali imeti »predsedniki vlad po vsem svetu«.
V spremstvu zunanjih ministrov Samuela Žbogarja in Gorana Jandrokovića sta kmalu po dvanajsti uri v palačo švedske vlade prišla predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, kljub nasprotovanjem v domovini prepričana, da sta odprla »novo knjigo, in ne le nove strani v odnosih med državama«. Za politični pogum jima je zato čestital tretji podpisnik in priča sporazuma ter gostitelj, švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki upa, da bo njuno ravnanje »navdih za reševanje problemov« tudi drugim v regiji.
Zmaga - zmaga - zmaga
Jadranka Kosor je povedala, da so zmagovalci kar trije (win-win-win), poleg Slovenije in Hrvaške tudi EU. »To smo naredili za prihodnost Hrvaške in naših otrok,« je poudarila predsednica vlade. Zahvalila se je tudi za pomoč »prijateljem iz ZDA«, oba parlamenta pa pozvala, naj sporazum podpreta. Borut Pahor, ki mu je bilo ob komplimentih hrvaške kolegice »kot sramežljivemu moškemu kar malo nerodno«, pa je dejal, da bosta obe državi vedno sosedi; tudi če bosta nekoč skupaj v Evropski uniji, morata vedeti, kje je meja med njima. Po 18 letih sta na pragu uspeha; ko meja ne bo več na dnevnem redu, pa bosta lahko rešili tudi preostala vprašanja in poglobili gospodarsko in drugo sodelovanje.
Podrobnosti dogovora
Predsednika vlade sta podpisala tudi dvostransko izjavo z zavezo, da si bosta obe vladi prizadevali, da bosta parlamenta sporazum ratificirala do decembra. Sporne hrvaške enostranske izjave o neprejudiciranju ni bilo na mizi. Pahor je v pogovoru z novinarji povedal, da bo Slovenija svojo izjavo sprejela le, če jo bo v procesu ratifikacije sprejela Hrvaška, drugače pa tega ne bo storila.
Kosorjeva je zlasti zadovoljna, ker so zdaj pogajanja o vstopu Hrvaške v EU ločena od reševanja mejnega vprašanja; arbitražno sodišče bo namreč začelo delovati šele takrat, ko bo Hrvaška podpisala pristopno izjavo, torej predvidoma sredi prihodnjega leta. Takrat se bo začela tudi izbira članov arbitražnega tribunala. Po neuradnih informacijah bi Slovenija utegnila predlagati mednarodnega pravnika in uglednega diplomata Ernesta Petriča.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela