Pahor ponudil roko sprave interesnim skupinam

Ljubljana - Vlada pa obljublja, da bo ohranila socialni dialog in bo vse ukrepe usklajevala s partnerji.

Ključni problem je, je povedal Borut Pahor, da Slovenija na krizo ni bila pripravljena. Kljub vsemu, se je pohvalil, je vlada lani sprejela štiri petine od 27 zakonov znamenitega semaforja. Tudi v novem letošnjem paketu je - po naključju - 27 zakonov in vlada jih večino optimistično namerava spraviti pod streho do božiča.

Slovenija ni svetilnik

Pahor je svetnikom tudi zagotovil, da razmere niso tako črne, kot jih vidimo doma. Nasprotno, Slovenija sicer »ni nek svetilnik ali na vrhu sveta«, priznava premier, vendarle pa »uživa ugled države, ki je sposobna reševati svoje probleme in nase prevzeti tudi odgovornost za varnost v širši regiji«.

Svetniki so na premiera naslovili številna konkretna vprašanja in pobude, na katera jim je mandatar v roku dveh tednov obljubil pisne odgovore pristojnih resorjev. Predstavnik delodajalcev Borut Meh je tako pohvalil smer začrtanih reform, a izrazil dvom, da potrebujemo tako obsežno zakonsko ureditev, kjer se ponavadi najbolj zapleta. »Ob tem se mi zdi, da je vlada pozabila na investicije. Domače gospodarstvo še kako potrebuje projekte, kakršni so TEŠ6, gradnja drugega tira ali tretje razvojne osi,« razmišlja predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.

Pahor je v svojem govoru ošvrknil tudi sindikate, češ da še pod nobeno vlado ni bilo toliko socialnega dialoga. »Tu imamo očitno nasprotna mnenja. Sindikalna stran je imela zlasti pri velikih projektih občutek, da vlada stavi predvsem na politično večino v DZ. Osebno celo menim, da ob bolj poglobljeni in resni debati glede pokojninske reforme ne bi prišlo do tako ostrega konflikta,« je povedal sindikalist in državni svetnik Branimir Štrukelj.

Niso samo gospodarski kazalci

Pisatelj, publicist in župan Tone Peršak je premiera Pahorja opozoril, da domača politika že najmanj 40 let nenehno rešuje kapital, pri tem pa v paradigmi stalnega razvoja in boja za konkurenčnost pozablja na vedno večjo dezintegriranost slovenske družbe. »Naš interes na srečo ni popolnoma enak nemškemu ali francoskemu. Slovenija mora v kontekstu EU enostavno ravnati bolj sebično in razmišljati predvsem o sebi. Domača politika naj predvsem razmisli, zakaj gospodarstvo ni sposobno integrirati nekaterih razvojnih kapacitet,« je zadržek do vladne politike nekritičnega sledenja t.i. nemško-francoskemu razvojnemu vlaku izrazil predstavnik kulture in športa v DS.

»Če gledamo fiskalno stabilnost ali zadolženost, se moramo strinjati z vladnimi ugotovitvami,« je razmišljal ekonomist Jože Mencinger. »Težava je v tem, da večje število zakonov ne pomeni nujno tudi večje gospodarske uspešnosti. Reformisti poskušajo s strukturnimi spremembami enostavno zmanjšati socialno varnost na vseh ravneh,« razmišlja predstavnik univerz, visokih in višjih šol. Ob tem je omenil še dolgotrajno dokapitalizacijo NLB, ki bi jo po njegovem vsaka resna država izpeljala »čez noč in mimo oči javnosti«.