Pahor še enkrat z Berlusconijem

Premier Borut Pahor je imel ob robu vrha EU v Bruslju več dvostranskih pogovorov. S češkim kolegom sta govorila o Hrvaški, z italijanskim pa spet o slovenski manjšini.

Objavljeno
12. december 2008 17.10
Ju.A./STA
Ju.A./STA
Bruselj - Premier Borut Pahor je imel ob robu vrha EU v Bruslju več dvostranskih pogovorov. S češkim kolegom Mirekom Topolanekom sta govorila o Hrvaški, z italijanskim Silviom Berlusconijem pa spet o slovenski manjšini. Pogovarjal se je tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in britanskim premierom Gordonom Brownom pa tudi z avstrijskim in slovaškim kolegom.

Premier Pahor se je ob robu dvodnevnega vrha v Bruslju večkrat pogovarjal s češkim predsednikom vlade Topolanekom, s katerim sta govorila tudi o Hrvaški. "Dogovor je, da bova tesno sodelovala. Razumemo, da bo kakšen od problemov, ki je zdaj na dnevnem redu tudi v njegovih rokah, če ne bo prej ustrezno rešen," je poudaril.

Premier je danes v Bruslju ocenil, da gredo "stvari v pravi smeri". "Ali bodo dobile epilog pred letošnjim božičem ali ne, ni odvisno od nas," je poudaril. "Da se to predstavi Hrvaški, ni naša dolžnost, ampak dolžnost francoskega predsedstva. Če to ne bo urejeno do konca letošnjega leta, pa bo to dolžnost češkega predsedstva," je povedal.

Predsednik vlade je češkega kolega, ki bo 1. januarja prevzel predsedovanje EU, o tem obvestil. "Hrvaška se pogovarja s francoskim predsedstvom, ne z nami, mi smo samo predsedstvu predstavili zelo jasna stališča, kaj lahko tudi v našem imenu hrvaški vladi predstavijo kot pogoj za nadaljevanje pogojanj. Če bo hrvaška vlada to sprejela, je za nas v redu, če ne, se problem prestavi na češko predsedstvo," je pojasnil.

O svojem pogovoru s Pahorjem je danes v Bruslju nekaj besed povedal tudi Topolanek na novinarski konferenci po koncu vrha. Potrdil je, da sta s Pahorjem govorila tudi o slovensko-hrvaškem vprašanju meje na morju, in ocenil, da francoski predlog ima možnosti za to, da bo uspešen. Dodal je tudi, da bi Čehi radi prispevali k rešitvi tega problema.

Pahor se je danes vnovič pogovarjal tudi z italijanskim kolegom Silviom Berlusconijem o krčenju sredstev za slovensko manjšino v Italiji. "Vemo, da je včeraj senat zavrnil zakonodajni paket, kar smo tudi pričakovali," je povedal in dodal, da mu je bilo še enkrat zagotovljeno, da bo italijanska vlada na primeren način poiskala rešitev.

"Gre za dogovor, ki je praktične narave," je poudaril Pahor. "Še enkrat mi je bilo zagotovoljeno, da bo italijanska vlada na primeren način v naslednjih mesecih naredila vse, da bi slovenska manjšina v Italiji dobila približno enako vsoto denarja, kot ga je imela pred varčevalnimi ukrepi," je pojasnil.

"Moram pa takoj povedati, da sem tudi danes zunanjemu ministru Francu Frattiniju in Berlusconiju povedal, da sem vesel teh najav, a da jim bom verjel, ko bodo uresničene," je vnovič poudaril predsednik slovenske vlade.


Pahor še z Merklovo, Brownom, Faymannom in Ficom

Premier Pahor se je ob robu vrha EU v Bruslju, ki se ga je tokrat udeležil prvič, pogovarjal tudi z nemško kanslerko Angelo Merkel, vendar je bil o vsebini zelo skrivnosten. "Vsebina najinega pogovora ostaja najina stvar," je dejal slovenskim novinarjem v Bruslju.

S predsednikom britanske vlade Brownom je Pahor govoril predvsem o načrtovanem obisku v Londonu. "Ta bo takoj, ko bo to mogoče," je napovedal. "To bo zelo delovni obisk, zanima me, kaj lahko Brown kot vodilni svetovni ekspert v reševanju finančne krize pove o slovenskih rešitvah. Če kdo, potem Gordon Brown med svetovnimi politiki uživa sloves tistega, ki je slišan glede teh stvari," je pojasnil premier.

Predsednik slovenske vlade se je sestal tudi z avstrijskim kolegom Wernerjem Faymannom. "Konec leta bom zasebno obiskal Dunaj, se z njim srečal in takrat bo mogoče priložnost, da rečemo kaj v neformalnem smislu o novih spodbudah o sodelovanju s sosednjimi državami," je povedal Pahor.

S slovaškim kolegom Robertom Ficom sta prav tako govorila o načrtovanem obisku na Slovaškem, ki bo z novim letom uvedla evro. Pahor je bil povabljen, da 8. januarja nagovori slovaško akademijo glede slovenske izkušnje z evrom. "Če Slovenija ne bi bila v območju evra, bi bile njene finančne in gospodarske težave bistveno večje," je ob tem poudaril Pahor.