Pahor: Slovenci moramo biti povezani in ne preveč skregani

Slovenska Bistrica, Osankarica – Pod krošnjami mogočnih dreves pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju je danes potekala spominska slovesnost na poslednji boj 69 bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so pred 75-leti izgubili neenakopraven boj z nemškim okupatorjem. Velika množica navzočih, tudi pripadnikov slovenske vojske, je vztrajala na prizorišču smrti do zadnje spregovorjene besede in ubrano zapete pesmi. Med navzočimi je bil tudi pater Bogdan Knavs, ki se je tako poklonil spominu na padle junake.

Boj Pohorskega bataljona je postal legendaren tudi po zaslugi takratnega borca Alfonza Šarha in njegovih treh mladoletnih sinov, komaj 12-letnega Valčka, dve leti starejšega Pepčka in 16-letnega Lojzka. Okupator je med dveurno bitko izgubil 19 vojakov, 31 pa je bilo ranjenih.

Slavnostni govornik, predsednik države Borut Pahor je izkazal čast pobitim partizanom v prepričanju, da se bo takih dogodkov, ki so takrat utirali pot v svobodo in kasnejšo neodvisnost, slovenski narod vedno s ponosom spominjal.

»Pred tričetrt stoletja so v pohorskem snegu obležali mrtvi domala vsi borci pohorskega bataljona, med njimi tudi oče Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi. Njihove preproste, a plemenite sanje o svobodni domovini in svobodnem svetu je ubil smodnik prepričanja o njihovi manjvrednosti,« je več kakor 2000 zbranim povedal predsednik države Pahor in nadaljeval, da Šarhovi otroci žal niso dočakali svobode, medtem ko jo naš narod uživa in prav zato smo vsi skupaj odgovorni njim, da ohranimo mir in omogočimo mirne sanje našim otrokom in vnukom. Pahor se je zavzel za mirno reševanje vseh sporov, da se tako v kali zatre nevarnost nove svetovne vojne. »Slovenci, majhen narod, z jezikom, ki ga govorimo le mi, a ga pišemo že pol tisočletja, bomo sooblikovali prihodnji svet le pod pogojem, da bomo dovolj povezani, ne preveč skregani, vsekakor pa ne razklani,« je prepričan Pahor. Slovesnosti se je udeležil tudi Dolenjski spominski partizanski bataljon

Junaška smrt partizanke Sonje

O poteku boja ni podatkov iz prve roke, saj nihče od borcev ni preživel. Toda pisna dokumentacija takratnih okupatorjev zgovorno priča, da so se partizani junaško uprli nemškemu nepremagljivemu vojaškemu stroju, pri čemer je okupator za Šarha zapisal, da se je boril kakor lev, ter da je njegov najmlajši sin po koncu bitke s smreke zadel nemškega stotnika v vrat. Posebej pa so okupatorji izpostavili junaško smrt Minke Namestnik Sonje, ki se je vrgla med Nemce z ročno bombo. Nemci so zajeli le enega partizana (in ga kasneje ubili) Franca Kunavra Sulca, ki zaradi številnih ran ni mogel izpolniti ukaza komandanta Groge, da nobenega borca ne smejo sovražniki živega zajeti. 

Izdajalci naj se opravičijo narodu

 »Spodobi se in pravično je, da se počasti spomin na te slovenske junake, partizane, ki so dali svoja življenja za našo slovensko zemljo in slovenski jezik,« je za spletno Delo povedal pater Knavs in dodal, da čuti globok poklon do vseh fantov in deklet, ki so se takrat hrabro uprli okupatorju in se žrtvovali za domovino. Med udeleženci je bil tudi Jože Merkuš iz Hoč, ki se vse od leta 1958 redno udeležuje spominskih slovesnosti za padlimi partizani, med katerimi je bil tudi bratranec njegove mame, politkomisar Joško s partizanskim imenom Rajko. Ne more razumeti, da v današnjih časih nekateri zaničujejo partizanski boj, in da hkrati želijo rehabilitirati medvojno sodelovanje z okupatorjem. O spravi pa pravi, da naj to počno borci za svobodo in tisti, ki so aprila leta 1944 prisegli večno zvestobo Hitlerju. »Svobodo so nam priborili partizani in vesel sem, da se iz leta v leto več ljudi udeležuje spominske slovesnosti tu na Osankarici. Tisti pa, ki so med vojno izdajali, da so jih potem sovražniki odpeljali v taborišča ali pa kot talce postrelili, se morajo vsi opravičiti slovenskemu narodu,« je prepričan sogovornik.