Tiskane izdaje
Evropski komisar za širitev Evropske Unije, Olli Rehn, je na koncu z živci zaradi hrvaško-slovenskega spora glede meje, zaradi česar so blokirana hrvaška pogajanja z Brusljem. Dal je tudi slutiti, da je predlog "vzemi ali pusti", tudi njegov zadnji. Nanj morata obe vladi odgovoriti do sredine maja, zdi pa se, da bosta tako slovenska kot hrvaška vlada ponudbo sprejeli. Vesna Pusić, predsednica Državnega odbora za spremljanje pogajanj z Evropsko Unijo, je povedala, da bo Hrvaška v torek, 5. maja, najverjetneje dala pozitiven odgovor. Pusićeva meni, da takšna rešitev ponuja dobro prehodno osnovo in temelj rešitve mejnega spora, Sloveniji pa ponuja eleganten izhod iz vse bolj neugodne situacije.
Zmago Jelinčič proti
Ivo Vajgl je mnenja, da je Rehnov predlog dobra izhodiščna točka za reševanje sporov, tudi glede blokade, saj je predlog uravnotežen. Glede Rehnovega načrta v Sloveniji v glavnem vlada pozitivno vzdušje, vendar pa vse stranke v Državnem zboru verjetno ne bodo soglašale s predlogom, za pozitiven razplet pa bo dovolj, če bo vladajočo koalicijo podprla Janševa SDS. Vajgl je mnenja, da se lahko pričakuje nasprotovanje Zmaga Jelinčiča in še nekaterih posameznik, vendar ti glasovi naj ne bi bili odločilni.
"Če bo v Sloveniji in na Hrvaškem vse tako kot mora biti in se spor glede meje in dostopa na odprto morje začne reševati, sem prepričan, da bi lahko bila blokada kmalu, še pred koncem češkega ali najkasneje do začetka švedskega predsedovanja, odpravljena," je povedal Vajgl.
Hrvaški politolog, Damir Grubiša, meni, da Hrvaška nima česa čakati, ampak je potrebno čim prej dati pozitiven odgovor, saj je bila večina njihovih predlogov sprejetih, Pahor pa prav tako ne more več zavlačevati. Za ključno osebo Grubiša smatra Janeza Janšo, saj je vse odvisno od njegovega (ne)sprejetja predloga.
Grubiša še pravi, da je celotna zadeva postala "stvar slovenske notranje politike". Dodaja še, da bi Janša z oklevanjem ali nasprotovanjem lahko še dodatno oslabil Pahorja. Mario Zubović iz stranke HDZ pravi, da je nov Rehnov načrt dobra osnova za reševanje mejnega vprašanja, saj se bo z njim spor rešil na edini pravilen način - pravni. Zubović še pravi, da bo, če predlog v torek dobi zeleno luč, Hrvaški Sabor po hitrem postopku dal predlog v proceduro in ga ratificiral, če bo prišlo do konsenza vseh strank.
Pahor bo odgovor ponudil prihodnji teden
»Slovenija bo na predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje predvidoma odgovorila prihodnji teden,« je napovedal premier Borut Pahor, ki je na obisku pri švedskem premieru Fredriku Reinfeldtu v Stockholmu.
Premiera sta govorila predvsem o prioritetah švedskega predsedovanja EU, ki ga Stockholm prevzema s 1. julijem, dotaknila pa sta se tudi spora glede slovensko-hrvaške meje. Premier Pahor je na novinarski konferenci po srečanju pojasnil, da se bo v sredo sestal s predsedniki parlamentarnih strank in da bo najverjetneje prišlo do dopolnil Rehnovemu predlogu.
Nato pa bo Slovenija predvidoma v prihodnjem tednu Evropski komisiji poslala svoj odgovor z dopolnili na predlog, je še pojasnil Pahor. Poudaril pa je, da je pomemben predvsem konsenz v slovenski politiki, da bo imel odgovor Rehnu tudi potrebno politično podporo, za kar pa si bo Slovenija vzela potreben čas.
Švedski premier Reinfeldt je na drugi strani izrazil razumevanje za proces, ki poteka pri komisarju Rehnu. Gre za proces, ki bo omogočil obema stranema, da dobita in da nobena ne izgubi. Kot je dejal, z zanimanjem spremlja razvoj dogodkov.
Premiera tudi o ratifikaciji Lizbonske pogodbe
Reinfeldt je sicer pohvalil razvoj Slovenije in izpostavil pomen izkušenj slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici 2008. Kot je dejal, bo Švedska zdaj, kot vse kaže, zaključila proces glede ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki se je začel pod slovenskim predsedovanjem. Slovenske izkušnje bodo zdaj koristile tudi Švedski, je poudaril prihodnji predsedujoči Evropskemu svetu. Slovenija pa na drugi strani v celoti podpira prioritete, ki si jih je za čas predsedovanja zadala Švedska, je povedal Pahor in izrazil zadovoljstvo, da bo "v teh težkih časih" na čelu unije ravno premier Reinfeldt.
Švedska si je za prioritete predsedovanja EU postavila predvsem reševanje okoljskih problemov. V tej luči si bo prizadevala predvsem za oblikovanje skupnega stališča EU za decembrsko konferenco v Koebenhavnu, kjer naj bi se države dokončno dogovorile o globalnem sporazumu, ki bo nasledil Kjotski protokol. Med prioritetami pa je tudi prenovitev Lizbonske strategije in v tej luči obuditev gospodarstva, zmanjšanja brezposelnosti in povečanja konkurenčnosti EU.
Prioritete švedskega predsedovanja so še uveljavitev Lizbonske pogodbe, sprejetje novega petletnega programa na področju pravosodja in notranjih zadev (t.i. Stockholmski program), strategija za Baltsko morje, utrditev globalne vloge EU in nadaljevanje širitvenega procesa.
Sicer pa sta premiera danes na uradnem Pahorjevem obisku na Švedskem govorila tudi o drugih evropskih temah, potrdila pa sta tudi dobre dvostranske odnose med državama. Pahor je nato obiskal še švedski parlament v Stockholmu, zvečer pa bo že odpotoval na delovni obisk v Helsinke, kjer se bo sestal s kolegom Mattijem Vanhanenom.
