Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski realni sektor je v krizi, ki se bo še poglobila. Kot je danes na vrhu slovenskega gospodarstva v Ljubljani poudaril predsednik GZS Zdenko Pavček, je nujno sodelovanje med socialnimi partnerji, prav tako pa je potrebna pomoč in spodbuda vlade. Gospodarstvo zato vladi predlaga vrsto ukrepov.
Za slovenski gospodarski prostor je po Pavčkovih besedah treba poiskati unikatne rešitve. Te naj bodo izrazito slovenske in naj na eni strani onemogočijo brezobzirne prevzeme s strani tujih lastnikov, domačemu realnemu sektorju pa naj omogočijo vzpostavitev družbene prihodnosti ter ohranitev realnega sektorja v večinski slovenski lasti.
Kot je dejal Pavček, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že imajo posebno Belo knjigo o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, v kateri so predlagali številne ukrepe. V minulih dneh pa so oblikovali tudi vrsto konkretnih predlogov nujnih kratkoročnih ukrepov za premagovanje posledic recesije.
Gospodarstvo tako vladi predlaga ukrepe za premostitev krize slovenskega gospodarstva. Po besedah Hribar Miliča je potrebno zagotoviti zaupanja, povečati kreditne aktivnosti in likvidnost gospodarstva, razbremeniti gospodarstvo za ohranitev delovnih mest, oživiti povpraševanje države, uvesti ukrepe za konkurenčnost v 2009 in za podporo tehnološkemu razvoju gospodarstva. Opozoril je tudi plačno politiko in spremembe na trgu dela ter na nujnost ukrepov s področja okolja in energije.
"Slovensko gospodarstvo v tem trenutku potrebuje hitre, preudarne in odgovorne rešitve za izboljšanje klime zaupanja, dostopa do finančnih virov in varovanja delovnih mest ter takojšnje ukrepe za dvig konkurenčnosti Slovenije," je dejal Pavček. Poleg kratkoročnih ukrepov pa je treba nadaljevati z razpravami o dolgoročnih perspektivah slovenskega gospodarstva, ki so jih na GZS po Pavčkovih besedah začeli že pred izbruhom krize.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je opozoril na vrsto predpisov v Sloveniji, ki so nepotrebni, nekoristni in po njegovi oceni dušijo slovensko gospodarstvo. Tega je treba prestrukturirati v bolj konkurenčno, zato se na GZS zavzemajo, da se v prihodnje z ukrepi zagotovi predvsem razvoj zdravega dela gospodarstva.
Pahor: Slovenija potrebuje novo razvojno paradigmo
Skladno z umirjanjem gospodarske rasti v mednarodnem okolju se bo pričakovano umirjala rast tudi v Sloveniji. Slovenija po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja potrebuje novo razvojno paradigmo, njen vzvod pa mora biti v prestrukturiranju gospodarstva.
Na vrhu slovenskega gospodarstva je premier Pahor povedal, bo vlada pripravila paket ukrepov, s katerim bo ciljala na zagotovitev stabilnosti finančnega sistema in izboljšanje položaja realnega sektorja. Za omenjena dva cilja je po njegovih besedah nujna razbremenitev gospodarstva, temeljna usmeritev pa mora biti zdravi del gospodarstva.
Vlada bo pri pripravi ukrepov upoštevala dejstvo, tako Pahor, da je trenutno največji problem likvidnost podjetij. Po sprejetju uredbe o državnih poroštvih bo tako vlada v sredo sprejela predlog uredbe o merilih in pogojih za dajanje posojil.
Vlada bo v sredo imenovala tudi strateški gospodarski svet in se seznanila s pripravo ukrepov, ki jih oblikuje krizna skupina ministrov in bodo predmet razprave na ekonomsko socialnem svetu sredi oziroma v drugi polovici decembra. Pahor se bo s pripravo ukrepov sicer seznanil že v torek na sestanku s predstavniki krizne skupine ministrov.
Pahor je med ukrepi vlade izpostavil dokapitalizacijo SID banke, s katero bodo zagotovili dodatna sredstva za povečanje likvidnosti podjetij in povečanje rezervnega sklada slovenskemu podjetništvu. Po njegovih besedah se bo treba čimprej tudi odločiti, ali povečati investicijske olajšave ali začasno znižati prispevke delodajalcev. "Z znižanjem prispevkov delodajalcev lahko vplivamo na boljšo likvidnost podjetij. S tremi odstotnimi točkami nižjimi prispevki bi dosegli takojšen učinek v gospodarstvu v višini okoli 300 milijonov evro," je prepričan premier.
Pahor je tudi obljubil, da bo vlada skrajšala plačilne roke države na 30 dni in spodbujala investicije v razvojne, tehnološke projekte. Napovedal je tudi investicije v infrastrukturo in paket varčevalnih ukrepov za vse proračunske porabnike. Po Pahorjevih besedah je potrebna tudi aktivna politika zaposlovanja.
"Ta hip so razmere slabše, kot se nam zdi, toda sposobni smo jih rešiti bolje, kot mislimo. V vadi kljub težavam veje optimizem, neka predanost, da skupaj z gospodarstvom in drugimi socialnimi partnerji poiščemo rešitve," je še dejal premier Pahor, ki meni, da je vlada nalogam v celoti kos.
Po Pahorjevem mnenju je jasna hierarhija prioritet pogoj za uspeh
Slovenija pri reševanju gospodarske krize ne sme čakati na recepte iz sveta, temveč se mora kot majhno in odprto gospodarstvo prilagajati trendom, ki jim bo priča, meni premier Borut Pahor. Ob tem se je po njegovih besedah treba zavedati, da smo lahko uspešni le, če imamo jasno hierarhijo prioritet.
Pahor je ob robu današnjega vrha slovenskega gospodarstva v Ljubljani izrazil upanje, da bo Slovenija čas krize in negotovosti uspela izkoristiti kot čas velike priložnosti. Okolje sicer ni predvidljivo in stabilno, smo pa po Pahorjevih ocenah dovolj močni, da iz krize izstopimo kot zmagovalci.
Predsednik vlade je gospodarstvenikom obljubil prenovo zakona o zunanjih zadevah, s katero bo slovenska diplomacija postala desna roka slovenskega izvoznega gospodarstva. Kot je poudaril Pahor, Slovenija nima veliko denarja za financiranje drage diplomacije, mora pa financirati uspešno diplomacijo.
Glede črpanja evropskih sredstev se Pahor zaveda, da ima Slovenija nekaj sistemskih in tudi praktičnih problemov, ki pa se jih bo potrudila premostiti. V zvezi s plačnim nesorazmerjem pa je dejal, da je pomembno, da je rast plač za odstotek počasnejša od rasti produktivnosti. "Če hočemo višje plače, moramo biti tržno uspešnejši," je poudaril.
S sklepnimi besedami premiera Pahorja se je končal današnji vrh slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Udeležili so se ga številni slovenski gospodarstveniki, poleg predstavnikov gospodarske zbornice in premiera Pahorja še ministri krizne skupine Franc Križanič (minister za finance), Matej Lahovnik (minister za gospodarstvo), Ivan Svetlik (minister za delo, družino in socialne zadeve) in Gregor Golobič (minister za visoko šolstvo, znanost in razvoj).
