Tiskane izdaje
Premier je poudaril, da ima Hrvaška vso pravico, da v času ratifikacije - a ne ob podpisu - sprejme enostransko izjavo, vendar pa priča te izjave ne sme biti švedsko predsedstvo EU, ki je priča celotnemu arbitražnemu sporazumu. Podpis predsedstva EU kot priče pri enostranski izjavi Hrvaške bi po Pahorjevih besedah pomenil, da enostranska izjava "relativizira člen 3b, ki je za nas pomemben". Taka izjava bi bila namreč potem razumljena kot interpretacija sporazuma.
Ob tem je še poudaril, da sta s Kosorjevo od prvega telefonskega pogovora vzpostavila odnos velikega zaupanja in medsebojnega spoštovanja ter da si želi, da te izjave v pisni obliki, ki so prišle v javnost, niso izjave uradne hrvaške vlade, saj se s hrvaško premierko nista tako dogovorila. "Domnevam torej, da gre za nek nesporazum, in če gre za to, je mogoče najti ustrezno rešitev," je povedal in dodal, da doslej ni imel slabih izkušenj, zato si tudi zdaj želi, da so izjave, objavljene v javnosti, objavljene mimo vednosti ali navodil predsednice vlade.
Kaj bodo storili Američani, ki so v objavljeni hrvaški izjavi prav tako navedeni kot priča, je po Pahorjevih besedah njihova stvar in manj pomembno, saj oni, čeprav so bili zelo koristni v pogovorih o tem, niso priča celotnega sporazuma.
Sicer pa je premier napovedal, da bo sporazum še enkrat obravnaval parlamentarni odbor za zunanje zadeve (OZP), ker želi popolnoma razčistiti vsakršne nejasnosti v slovenski javnosti, ter nakazal, da bi lahko tudi Slovenija sprejela svojo enostransko izjavo. "Radi bi odpravili vse nejasnosti in odgovorili na vsa možna vprašanja v zvezi s sporazumom," je odločitev za ponovno obravnavo v OZP pojasnil Pahor. Gre za pojasnila glede časovnice, hrvaških izjav in pogovor o morebitni enostranski izjavi Slovenije, če bo ta potrebna, je dodal.
"Zdaj je treba zdržati, imeti absolutno koncentracijo," je poudaril premier in pojasnil, da je bil hrvaški napad na člen 3b silovit in da so predlagali izjavo švedskega predsedstva, naj nobeno načelo v sporazumu ne prejudicira končne rešitve, čemur je Slovenija uspešno nasprotovala. "Upam, da je slovenski javnosti končno razumljivo, da sporazum ni tako črno-bel, kot se je dokazovalo," je še menil Pahor. Po njegovih besedah gre za sporazum, dosežen z izjemnim naporom in strokovnim delom, ki je dober za Slovenijo in zelo blizu podpisu.
Premier je še povedal, da je danes na zasedanju voditeljev držav in vlad članic EU v Bruslju povedal, da to vprašanje ne odloča samo o slovensko-hrvaških odnosih, temveč tudi o politiki širitve Evrope na Balkan.
Kosor: Sabor o arbitražnem sporazumu verjetno v ponedeljek
Hrvaška vlada je po današnji telefonski seji v sabor poslala predlog o potrditvi soglasja za podpis sporazuma o arbitraži med vladama Hrvaške in Slovenije ter predlog za soglasje k izjavi o neprejudiciranju, ki bi jo Hrvaška dala pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži, so sporočili s sedeža hrvaške vlade.
Dodali so, da so v sabor poslali angleško in hrvaško različico omenjenega sporazuma in izjave. Napovedali so še, da bodo v saborski razpravi sodelovali premierka Jadranka Kosor, zunanji minister Gordan Jandroković, pravosodni minister Ivan Šimonović in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Davor Božinović.
Pred tem je Kosorjeva danes v Zagrebu dejala, da bo sabor o arbitražnem sporazumu verjetno razpravljal v ponedeljek. V saboru so nato sejo o arbitražnem sporazumu sklicali v ponedeljek ob 9.30. Predsednik sabora Luka Bebić je ob tem predsednike parlamentarnih odborov prosil, naj pred ponedeljkovo sejo potrdijo svoja stališča.
Vodstvo vladne Hrvaške kmečke stranke (HSS) je nocoj soglasno podprlo podpis arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo. Kot je po zasedanju vodstva stranke dejal podpredsednik stranke Božidar Pankretić, so po podrobnem pregledu razmer in po posvetu s strokovnjaki ugotovili, da je to trenutno ena najboljših možnih rešitev.
Dodal je, da ta rešitev sicer prinaša določeno tveganje, vendar pa Hrvaški omogoča zaključek pristopnih pogajanj z EU, jasno pa je tudi, da se ne govori o ozemlju. "Glede na to, je to po našem mnenju v tem trenutku najboljše, za kar smo se lahko dogovorili s Slovenijo, da nam ne bo blokirala vstopa v EU," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina še pojasnil Pankretić.
Kosorjeva je še potrdila, da je predsednik SDP Zoran Milanović prek medijev zavrnil prihod na današnje srečanje, za katerega sta se dogovorila v sredo, ko vodja največje hrvaške opozicijske stranke ni želel podpreti sporazuma o arbitraži. Kot je dodala premierka, bi se spodobilo, da bi se oseba opravičila, če ne more priti na vnaprej dogovorjeno srečanje, česar pa Milanović po njenih besedah ni storil.
Milanović je v četrtek novinarjem povedal, da bo podpora SDP arbitražnemu sporazumu v saboru odvisna predvsem od tega, kako ga bo premierka Jadranka Kosor predstavila poslancem, ter od tega, ali se bo opravičila državljanom za škodo, ki jo je HDZ storil v zadnjih šestih letih.
Da bi vlada dobila podporo dveh tretjin poslancev, potrebuje tudi glasove socialdemokratov. Vendar pa naj bi bila po razlagi podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa (HDZ) v primeru soglasja vladi za podpis arbitražnega sporazuma dovolj navadna večina, kar pomeni 39 poslancev. Kot je pojasnil Šeks, v primeru arbitražnega sporazuma namreč ne gre za spreminjanje meje, temveč za njeno določanje.
