Tiskane izdaje
Kot je poudaril Pahor, je Slovenija skupaj s francoskim predsedstvom EU pokazala dobro voljo za to, da Hrvaška pod boljšimi pogoji nadaljujejo uspešno pogajanje z Evropsko komisijo. A kot je dejal, je sedaj na hrvaški strani, da v nekaj dneh sprejme odločitev. Bliža se namreč pristopna konferenca in če na njej 19. decembra ne bo potrebnega napredka, "se vprašanje seli v čas češkega predsedovanja Evropski uniji".
Obenem je tudi izpostavil, da je v interesu vseh, da do primerne rešitve vseh vprašanj - kar po njegovem pomeni rešitev, ki je v celoti sprejemljiva tudi za slovensko stran - pride brez referenduma o ratifikaciji pristopnega sporazuma Hrvaške z EU v Sloveniji. Če pa se bodo odnosi zaostrovali, tisti, ki vidijo rešitev v referendumu, ne bodo imeli ovir, da po tem tudi posežejo, je še dejal Pahor in opozoril, da se tudi še ne ve, ali bo za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k Natu v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina.
Povedal je še, da bo o diplomatskih aktivnostih glede približevanja Hrvaške EU in slovenskih stališčih pri tem seznanil vodje parlamentarnih strank na srečanju v sredo.
"Stvar odločitve je ta hip v Zagrebu," je dejal Pahor in poudaril, da je Slovenija storila vse, kar je ocenila za potrebno. "Francosko predsedstvo je naše mnenje upoštevalo in sedaj je torej na strani hrvaške vlade, da oceni, ali je to zanjo sprejemljivo ali ne in se odloči, ali bo na primeren način sporočila francoskemu predsedstvu, to je s pismom, da so to zanjo sprejemljivi pogoji". V tem primeru Slovenija nima nobenega razloga, da bi zavlačevala z zeleno lučjo za odpiranje in zapiranje poglavij Hrvaške v pogajanjih z EU. Če pa se bo Hrvaška odločila, da so to zanjo nesprejemljivi pogoji, pa "Slovenija nima druge izbire, kot da za zaščito svojih nacionalnih interesov da rdečo luč" na pristopni konferenci, je dejal.
"Čas torej teče,... in v teh dneh mora priti do nekega odgovora, tudi zato, ker bi želel sam osebno kot predsednik vlade ne le dobiti podporo svojih kolegov v vladi, ampak tudi podporo predsednikov strank v opoziciji," je dejal in poudaril, da se bo pri tako občutljivih vprašanjih potrudil, da bo imel soglasje.
Na novinarsko vprašanje glede tega, da naj bi v petek hrvaški premier Ivo Sanader govoril tako, kot da je med državama že dogovorjeno, da bosta vprašanje meje reševali z arbitražo oziroma mednarodnim sodiščem, je Pahor odgovoril, da "ne more posegati v podrobnosti pisma", ki ga je Slovenija predložila francoskemu predsedstvu EU. "Za nas je pomembno, da je vsebina tega pisma, ki ga bo francosko predsedstvo posredovalo hrvaški strani - dovolim si osebno misliti, da ga bo posredovalo v primeru, če bo dobilo namig s hrvaške strani, da bo seveda dobilo pisni odgovor, ki bo pozitiven, da bo vsebovalo vse tisto, kar Slovenija potrebuje za zaščito naših interesov," je dejal. Kot je poudaril, je "ta hip prvi in osnovni interes ta, da nobena poslana dokumentacija Evropski komisiji ne prejudicira določitve meje".
Kot je še poudaril, je želja slovenske vlade, da bi ureditev omenjenega vprašanja na pristopni konferenci omogočila, "da bi pospešeno iskali rešitve za dokončno ureditev določitve meje med državami".
Ob tem je sporočil, da v kratkem pričakuje poročilo mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov, "ki bo obema vladama, posredno pa obema parlamentoma predlagalo, po kateri poti bi lahko šli obe državi, da bi dokončno uredili vprašanje določitve meje". Ta mešana komisija naj bi bila po njegovih podatkih "blizu tega, da pride do ponujenih rešitev".
"Če sem optimist in računam na to, da bo hrvaška stran pozitivno odpisala na pismo francoskega predsedstva in če optimistično gledam na možnost, da bi se pogajanja med Hrvaško in Evropsko komisijo nadaljevala, potem vidim tudi potrebno politično atmosfero med obema državama, da bi se pospešeno iskale rešitve za dokončno ureditev obmejnega vprašanja in vseh ostalih vprašanj," je še odgovoril slovenski premier na novinarska vprašanja po posvetu vlade.
Mesić: Sloveniji ne bi koristila blokada hrvaških pogajanj
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes izjavil, da ne verjame, da bi Sloveniji koristilo blokiranje hrvaške poti v Evropsko unijo. Ponovil je, da je spor glede meje med državama treba urediti pred mednarodnimi inštitucijami, če ga ni mogoče rešiti v medsebojnih pogajanjih.
Upam, da bodo tudi naši prijatelji Slovenci dojeli, da moramo odprta vprašanja "rešiti z mednarodno pomočjo ali sami, ne da bi to vplivalo na hrvaško pot v EU", je dejal Mesić novinarjem, ki so danes spremljali njegovo redno srečanje z državljani v njegovem uradu v Zagrebu.
"Ko je Slovenija vstopala v EU, kako to, da takrat niso postavljali vprašanja meja. Treba je biti načelen. Hrvaška pričakuje od Slovenije, da bo načelna," je povedal Mesić.
Na vprašanje, ali bo Hrvaška v petek na medvladni konferenci v Bruslju odprla novih deset poglavij v pogajanjih z EU in jih zaprla pet glede na slovensko blokado pogajanj, je odgovoril, da je težko predvideti potek dogodkov.
Spomnil je, da je v dosedanjih pogovorih s tremi slovenskimi predsedniki dejal, da si Hrvaška želi urediti problem predvsem z dogovorom.
"Če obstaja bilateralni problem, ga je treba bilateralno tudi reševati, ni pa dobro, da se povezuje s hrvaško potjo v EU," je povedal Mesić ter dodal: "Glede na to, da so stališča diametralno nasprotna, preostaja, da se vplete mednarodni člen, to pa je Meddržavno sodišče v Haagu. Potem bosta zadovoljni tako Slovenija kot Hrvaška."
Ponovil je, da bo Hrvaška kot članica mednarodne skupnosti sprejela vsako odločitev tega sodišča, čeprav ni tudi članica EU. "Ne vem zakaj Slovenija kot članica EU ne more sprejeti mednarodne arbitraže. Če povem iskreno, meni to ni jasno, ker si vse druge države v EU želijo, da se to delo konča," je poudaril Mesić.
Pahor: Zdaj je na vrsti Hrvaška
Pahor: Referendum je dvorezen ukrep
