Tiskane izdaje
Sečovlje – Papež Benedikt XVI. je zaradi zapletov z vračanjem samostana v Dajli razrešil škofa Ivana Milovana in na vrh poreško-puljske škofije pred dnevi imenoval pomožnega škofa Dražena Kutlešo. Slovenski benediktinci pa medtem še vedno čakajo odločitev sodišča v Strasbourgu, na katerem zahtevajo vračilo samostana na Krogu nad Sečovljami.
Kako močno je Vatikan zainteresiran za svoje nekdanje premoženje, jasno dokazujeta primera med seboj povezanih samostanov. Za premoženje samostana sv. Onofrija na Krogu v Sečovljah sta zahtevo za denacionalizacijo leta 1993 vložila Škofija Koper in Benediktinski priorat sv. Cirila in Metoda iz Maribora.
Upravna enota Piran je šest let zatem ugotovila, da v nasprotju s prioratom iz Maribora koprska škofija ne more biti denacionalizacijski upravičenec, a sta se občina Piran in ministrstvo za okolje in prostor na odločitev UE pritožila.
Vsi nadaljnji sodni postopki v Sloveniji so pokazali, da vrnitev Kroga benediktincem ni možna. Vrnitev stavbnega zemljišča na Krogu je zavrnilo tako upravno sodišče kot tudi vrhovno sodišče, koprski odvetnik Danijel Starman, ki zastopa Benediktinski priorat iz Maribora, pa je vložil ustavno pritožbo. Potem ko je ustavno sodišče konec leta 2008 odločilo, da pritožbe zaradi razsodbe vrhovnega sodišča ne sprejme, češ da ni bilo zatrjevanih kršitev človekovih pravic, se je Starman leta 2009 pritožil na Evropsko sodišče za človekovo pravice v Strasbourgu.
Dajla bo pomagala Krogu
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bil samostan sv. Onofrija na Krogu premoženje v lasti samostana benediktincev iz Dajle – pravne osebe R.R.P.P. Benedettini Monastero di Daila pri Novigradu. Ker gre za razlaščenca, ta po zakonu o denacionalizaciji ni denacionalizacijski upravičenec, zato tudi dokazovanje, da so pravni nasledniki benediktincev iz Dajle na slovenskem ozemlju, mariborskih benediktincev ne more pripeljati do podržavljenega premoženja.
Starman trdi, da je denacionalizacijski upravičenec benediktinski red, kot pravni naslednik patrov iz Dajle. Čeprav se sklicuje na dve odločbi vrhovnega sodišča, ki da je v podobnih primerih (Stična) premoženje vrnilo slovenskim patrom, čeprav je država razlastila konkretnega lastnika v tujini, vrhovno sodišče zanika, da bi v primeru Kroga odločalo drugače.
Danijel Starman meni, da bo evropsko sodišče odločilo čez leto ali dve in da bodo dogajanje med Vatikanom in Hrvaško pri samostanu Dajla pomagalo pri ugodni razsodbi za slovenske benediktince. Zanj je pomembna papeževa izjava, da so odločitve nekdanje komunistične oblasti nezakonite. Premoženje na Krogu ni tako majhno, saj je za zdaj v obravnavi zgolj stavbišče na vrhu griča, ki mu pravijo Krog, benediktinci pa so imeli v lasti še najmanj 17 hektarjev zemljišč v okolici samostana in v Sečoveljski dolini. V občini Piran, ki bi postala dokončna lastnica stavbišča, so prepričani, da menihi iz Dajle ne morejo dobiti Kroga, saj v času uveljavitve zakona niso delovali v Sloveniji in da bo evropsko sodišče pritrdilo njihovim argumentom. Občina je pred več kot letom dni študentom krajinske arhitekture naročila idejne zasnove za območje.
Vihar pri Hrvatih
Hrvaška država je med letoma 1997 in 2002 župniji Dajla vrnila približno 400 hektarjev zemljišč od več kot 600 hektarjev zemljišč benediktincev v Istri, ki so po drugi svetovni vojni emigrirali v Italijo in delujejo v opatiji Praglia. Župnija Dajla je nato prodala približno polovico pridobljenih zemljišč tudi slovenskim državljanom, ki si prizadevajo za gradnjo 76 hektarjev velikega igrišča za golf med Ladinim Gajem in Brtoniglo.
Do spora je prišlo, ko je Vatikan želel, da bi župnija Dajla prepisala del zemljišč in 4,5 milijona evrov kupnine od že prodanih zemljišč na italijansko opatijo Praglia. Temu se je uprl istrski škof Ivan Milovan, zaradi česar je papež Benedikt XVI. že v juliju za eno samo uro na njegovo mesto imenoval španskega škofa Santosa Abrila Y Castella, da je podpisal pogodbo med istrsko škofijo in italijansko opatijo Praglia, po kateri istrska škofija podari zemljišča in denar italijanskim menihom.
Vatikanske špekulacije in premoženjske apetite je mesec pozneje prekinil hrvaški minister za pravosodje, ki je razveljavil vse odločbe bujske upravne enote, s katerimi so vrnili župniji Dajla 400 hektarjev zemljišč. Hrvaška razveljavitev odločb o vračanju benediktinskih zemljišč je sprožila pravi vihar v Vatikanu in istrski škofiji. Italijanski benediktinci in župnija Dajla poskušajo zdaj po sodni poti izničiti odločitev hrvaškega pravosodnega ministra. Prva konkretna žrtev je škof Ivan Milovan, ki je ostal škof, vendar ne vodi več istrske škofije.
