Tiskane izdaje
Ljubljana, Trst - Slovenski parlament je enoten v stališčih do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in bo uporabil vsa pravna sredstva, da prepreči njihovo uresničitev. Je pa to vprašanje pripravljen reševati z dialogom. To je glavno sporočilo z včerajšnje seje odbora za zunanjo politiko, za katerega so glasovali vsi člani odbora, na seji pa sta sodelovala tudi zunanji minister Karl Erjavec in okoljski Franc Bogovič.
Prav okoljsko ministrstvo je za včerajšnjo sejo odbora pripravilo podrobno poročilo in gradivo, v katerem so tudi predvideni postopki, ki naj bi pomagali slovenski državi preprečiti načrte, ki so škodljivi za vse ob Tržaškem zalivu. "Sprejeli smo sklep, s katerim posredujemo jasno sporočilo, da je slovenski parlament soglasno proti plinskim terminalom. Ne gre samo za neustrezne okoljske in gospodarske vplive, temveč tudi za negativne vplive na zdravje ljudi. Kraji ob morju živijo od turizma, taki terminali pa bi tudi psihološko negativno vplivali nanj.
Minister Bogovič o ukrepih vlade ne sme govoriti
Lahko dodamo, da bi tankerji s plinom (zaradi zapletenih postopkov) ovirali promet v obeh pristaniščih, in da bi dvigali nevarne živosrebrne usedline z morskega dna. Slovenija je bila doslej preveč omahljiva in mlačna pri svojih odzivih. Deloma je še, kar se kaže v tem, da javno ne pove, kako natančno bo postopala v primeru drugačnih odločitev naših sosedov. Toda strokovnjaki so ocenili, da je primernejša stroga zaupnost, zato o predvidenih ukrepih Slovenije ne morem govoriti," je včeraj povedal poslanec Gašpar Gašpar Mišič, ki sicer ni član odbora za zunanje zadeve, a je v odboru zastopal interese lokalnega prebivalstva.
Okoljski minister Franc Bogovič je povedal, da je slovenska vlada sprejela sklepe glede ukrepov proti terminalom, o katerih ne sme govoriti, "so pa naravnani v smeri varovanja slovenskih interesov in Slovenija se je pripravila na vse." Bogovič se je pred dnevi v Bruslju pogovarjal z italijanskim kolegom Corradom Clinijem in bil vesel njegovih zagotovil, po katerih sosednja država ne bo izdala dovoljenja za terminal v Žavljah, dokler celovito ne preuči vpliva vseh treh plinskih energetskih objektov, načrtovanih v Tržaškem zalivu.
Doslej je vodila postopek samo za en terminal, po pritiskih iz evropske komisije pa mora znova pripraviti okoljsko poročilo in upoštevati vpliv vseh treh projektov skupaj. Italija načrtuje še en terminal sredi zaliva med Piranom in Gradežom in plinovod po morskem dnu od Žavelj do Tržiča. Italijanski minister je zagotovil, da bo italijanska država ponovno preučila vplive treh objektov skupaj na okolje, vplive z vidika varnosti prometa in vplive na gospodarsko dejavnost. To je Italija evropski komisiji obljubila že leta 2009, vendar tega ni uresničila.
Odločne posege zahtevajo člani okoljske organizacije Alpe Adria Green
Poleg tega so se trije okoljski ministri (še hrvaški) dogovorili, da se sestanejo v začetku januarja in se začnejo dogovarjati o skupnem upravljanju morja v severnem Jadranu. Ker gre za zelo urbanizirano in občutljivo območje, se morajo seveda skupaj dogovoriti, kje bodo razvijali energetske projekte, kje ostale gospodarske dejavnosti in turizem in hkrati ohranjali kakovost okolja.
Odločen poseg slovenske vlade so pred nekaj dnevi zahtevali člani okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG). Razjezilo jih je stališče generalnega direktorata za okolje EU, v katerem piše, da komisar Janez Potočnik ni ugotovil nobene kršitve evropskega prava in da nameravajio ukrepati šele, ko bodo izdana dokončna soglasja italijanskega gospodarskega ministrstva za vse tri projekte. To je po mnenju članov AAG sprenevedanje. Poleg tega naj bi italijanski kriminalisti ugotovili, da je šlo pri pridobivanju okoljskega soglasja v Italiji za poneverjanje podatkov. V AAG so prepričani, da je delen umik italijanske politike zgolj taktiziranje pred volitvami. Zato so začeli znova zbirati podpise pod peticijo "proti dinozavrom ogljikove dobe."
V Trstu pa se je negativnemu stališču občin in pokrajine pridružilo še stališče pristaniške uprave. Ta bo predvidoma 3. januarja uradno potrdila že sprejet in znan sklep in zahtevo, naj pristojno ministrstvo poskrbi za nov postopek presoje vplivov plinskih objektov na okolje. Porast prometa na kontejnerskem, ro-ro terminalu, povečanje potniških križark in 20-odstoten porast pretovora surove nafte (več kot 500 tankerjev v Trst prihodnje leto) v Trstu je povsem nezdružljivo s plinskimi terminali, trdi zdaj pristaniška uprava Trst. To stališče ima seveda drugačno težo od samega nasprotovanja občin.
