Proračuna na koncu le potrjena, a že diši po vetu

Potem ko je proračun za leto 2020 uspešno prestal glasovanje v državnem zboru, je bil zadostne podpore deležen tudi proračun za leto 2021.

Objavljeno
22. november 2019 01.30
Posodobljeno
22. november 2019 06.59
DZ je proračun za leto 2021 sprejel z 49 glasovi za, 40 poslancev je bilo proti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Kljub kosilu koalicijskih prvakov pri predsedniku vlade Marjanu Šarcu so pred glasovanjem vodje poslanskih skupin še enkrat usklajevali svoja stališča in ne nazadnje tudi poskušali prepričati svoje poslance, naj vendar strnejo vrste. Seja odbora za finance, kjer so zaradi sprejetih dopolnil na proračune sprejemali še uskladitvene dopolnila, je bila zaradi neusklajenih postavk večkrat prekinjena. Med poslanci so se pojavljala vprašanja, ali je koalicija pri ključnih vprašanjih res enotna.



A nekaj pred polnočjo so poslanci nato le potrdili proračun za leto 2020, proračun za leto 2021 ter tudi zakon o izvrševanju proračuna, po katerem bodo občine v prihodnjih dveh letih upravičene do povprečnine v višini, kot jo je predlagala vlada.

»Najbolj pomembno pa je, da sta oba proračuna dobra za naše ljudi, naslavljata vse kategorije in vse generacije ter jim povečujeta blaginjo,« je za STA dejal finančni minister Andrej Bertoncelj in sprejetje proračunskih dokumentov ocenil kot zelo pomemben korak naprej, ki ne glede na vse kaže na trdnost koalicije. Verjame tudi, da bo zakon o izvrševanju proračunov ponovno potrjen tudi v primeru veta državnega sveta, pri čemer je pozval k modrosti.
 


image
PSA Poslanec Desusa in nekdanji podžupan Robert Polnar pravi, da vlado podpira, a da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna alternativ. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Državni zbor so čez dan namreč zaposlovale prav povprečnine občinam v zakonu o izvrševanju proračuna, kjer bi zvišanje, kot ga je na finančnem odboru potrdila opozicija s podporo poslanca Desusa Roberta Polnarja, povzročilo neskladje v višini okoli 140 milijonov evrov. »Kar zadeva koalicijo, ne vem. Slišim, da so nekateri ljudje malo jezni name. S tem se ne ukvarjam preveč,« je bil do svoje koalicije kritičen poslanec Desusa Robert Polnar in napovedal nasprotovanje koaliciji, češ da zadevo pozna od znotraj, saj se je ukvarjal z občinskimi proračuni. »Zato v resnici vem, kaj počnem,« je zatrdil Polnar in pojasnil še, da bi moral biti finančni minister Andrej Betoncelj v takšnih okoliščinah, kakršne so zdaj, pripravljen, da bo v državnem zboru soočen tudi z nasprotovanjem predlogom proračunov in da se bo temu ustrezno tudi prilagodil. Jasen je bil tudi ob vprašanju, ali bi bil pripravljen sodelovati v kakšni novi vladi. Kot smo poročali v Delu, je del koalicijskih partnerjev že preverjal možnosti o drugačnih političnih povezovanjih, če bi pri proračunskih okvirih koaliciji spodletelo. »To je za zdaj še predaleč, vsekakor pa nisem prepričan, da bi takšna vlada, kot je zdaj, s tako šibko podporo v državnem zboru, lahko obstala. Če bi bila kakršna koli možnost za sodelovanje v kakšni drugi vladi v tem mandatu, ki bi zmogla zagotoviti več poslanskih mandatov, bi bil pripravljen sodelovati,« je povedal in pri tem pritrdil tudi, da bi bil pripravljen sodelovati tudi v koaliciji s SDS.

O morebitnih drugačnih koalicijskih povezavah so bili drugi koalicijski poslanci bolj zadržani. Iz SMC je sicer slišati ponavljanje besed njihovega predsednika Zdravka Počivalška, da bo več povedal »o tem, kaj bo, če bo, po tem, ko bo«. Vodja koalicijske skupine SMC Igor Zorčič pa je vse označil le kot spin, s katerim bi želijo nekateri razrahljati sedanjo koalicijo.

»Pametna in odgovorna koalicija bi sprejela vsaj kakšno dopolnilo opozicije, in to bi vsaj nekako razrahljalo naše politične napetosti,« pa je pred sprejemanjem najpomembnejšega ekonomsko-političnega dokumenta v državi izpostavil vodja poslanske skupine SNS Jožef Horvat. Njegova stranka poleg SDS in Levice vztraja, da proračunski dokumenti niso razvojni ter da je premalo sredstev namenjenih investicijam.


image
Robert Smrdelj, župan Občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije, je s svojimi županskimi kolegi poskušal s svojo prisotnostjo koalicijo opozoriti, naj vendarle ne zniža povprečnin s svojim dopolnilom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Župani nezadovoljni, diši po vetu


S podobnim sporočilom se je včeraj v državnem zboru zbralo tudi več županov, ki so koaliciji želeli sporočiti, da je znižanje na predlagana zneska – 589,11 evra leta 2020 in 588,30 leta 2021 –, ki ju je predlagalo finančno ministrstvo in podprla koalicija, zanje nesprejemljivo. »Naši izračuni kažejo, da se že nekaj let v višini 70 do 80 evrov razlikujejo stroški občin in povprečnina, ki jo dobivajo. Teh 140 milijonov evrov se pozna na občinski infrastrukturi,« je povedal Robert Smrdelj, župan Občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije.

So se pa župani strinjali, da bo državni svet, kjer je kar 22 predstavnikov lokalnih interesov, prav gotovo izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna. Pri ponovnem glasovanju bo morala manjšinska koalicija zbrati vsaj 46 glasov. Da mu bo ponovno odrekel podporo, pa je že napovedal poslanec Desusa Robert Polnar. Na drugi strani pa prvak SNS Zmago Jelinčič koaliciji vnovič napoveduje podporo.

SMC neuspešna pri dodatku za delovno aktivnost

Dodatek za delovno aktivnost ostaja. Po vetu državnega sveta pri vnovičnem glasovanju v državnem zboru namreč za njegovo ukinitev, ki jo je predlagala ministrica iz kvote SMC Ksenja Klamfer, ni bilo zadostne večine. Za ukinitev bi moralo glasovati 46 poslancev, a jih je le 39. Proti jih je bilo 20.


SAB uspelo pri pokojninah

Državni zbor je včeraj potrdil izredno uskladitev pokojnin, če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna. Prevladala je odločitev po predlogu SAB, da se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za vse enako v višini 6,50 evra. V SMC in Desusu so se zavzemali za enoodstotno zvišanje.