Tiskane izdaje
Bistvo pobude, za katero skupina Odločaj o mestu že mesec dni zbira podpise, je, da bi Mariborčani lahko soodločali o delu proračuna, ki je namenjen investicijam. »O tem, koliko denarja bi namenili za uresničitev izkazanih prioritet občanov, bi odločal mestni svet,« je pojasnil predstavnik skupine Odločaj o mestu Matic Primc.
Po njihovih pojasnilih bi občani sami predlagali projekte in nazadnje na ravni mestnih četrti glasovali o tem, katere bi najraje videli izvedene. Mestni svet pa bi pri naslednjem proračunu v okviru sredstev, ki bi jih namenil institutu participatornega proračuna, v proračunu uveljavil izkazano voljo občanov.
Potrebna bi bila
»Za uvedbo bi bila potrebna sprememba statuta in sprejetje pravilnika participatornega proračuna,« je razložil Primc, zakonskih ovir za uvedbo pa po njihovem ni. »Načeloma se lahko takšna zadeva na lokalni ravni uredi s poslovnikom občinskega sveta,« je potrdil strokovnjak za financiranje občin z ljubljanske fakultete za upravo Primož Pevcin.
Pobudniki so že pred časom sestavili pravilnik instituta participatornega proračuna in predlog sprememb statuta Mestne občine Maribor (MOM); oba dokumenta so posredovali MOM, ki je nato zaprosila za mnenje ministrstvo za finance, v sredini aprila pa je od skupine Odločaj o mestu prejela še malenkost popravljeno različico pravilnika. »Spremenjen pravilnik strokovne službe MOM še zmeraj razumejo tako, da se v proračunu določi kvota – znesek, o katerem občani pozneje odločajo, kako in za kateri projekt se bo denar porabil, to pa ob veljavni zakonodaji ni dopustno,« je sporočila občinska predstavnica za stike z javnostjo Taja Kordigel.
»V pravilniku ni nikjer navedeno, kaj je prej in kaj pozneje,« se je odzval Primc. Povedal je, da sestanka s predstavniki MOM zadnji mesec niso imeli, je pa župan Andrej Fištravec oddal svoj glas podpore na eni od točk, kjer zbirajo podpise. Zbiranje bodo nadaljevali do jesenskih lokalnih volitev.
»Ideja o participativnem proračunu ni nova; ta koncept postaja zelo moden,« je pojasnil Pevcin. Težnja po njegovem uveljavljanju se, kažejo izkušnje iz tujine, pojavlja zlasti tam, kjer imajo velike probleme s korupcijo. »Prednost takšnega načina odločanja v zvezi s proračunom je predvsem (vsaj v teoriji) v večji legitimnosti, glavna slabost pa je, da bi se na takšen način še bolj zameglila odgovornost za slabe oziroma napačne odločitve. Voljene zastopnike imamo zato, da sprejemajo odločitve in za te tudi odgovarjajo,« je dejal Pevcin.
