Tiskane izdaje
Janša v javnem pismu spomni Pahorja na besede, ki jih je izrekel ob nastopu mandata 7. novembra in sestavi vlade 21. novembra lani, da je tudi v novem mandatu potrebno partnerstvo za razvoj. Spomni ga tudi, da je opozicija na Pahorjev poziv predlagala Partnerstvo za razvoj 2+10 (januarja letos). Dosegli so ustni dogovor o sodelovanju, od vlade pa so prejeli le paket varčevalnih ukrepov, a po štirih mesecih še niso dobili v SDS nobenega odgovora na posredovane pripombe.
Janez Janša ugotavlja, da je vlada samovoljno prekinila sodelovanje, hkrati pa opozarja, da je glasovalni stroj vladajoče koalicije na izredni seji arogantno povozil celoten paket protikriznih ukrepov strokovnega sveta SDS. »Arogantno zavrnjenih vseh 68 protikriznih predlogov sredi vse resnejše krize namreč ni bilo navadno glasovanje vladne večine. To je bilo simbolno dejanje oblasti, ki se po mojem mnenju ne zaveda resnosti položaja, v katerem je Slovenija,« je zapisal Janša. Kriza ni le kriza, ampak je »tudi kriza zaupanja«, besed, da bo vlada počasi a gotovo izvekla Slovenijo iz krize, pa nihče ne jemlje resno, še piše prvak SDS. »V opoziciji bi se lahko privoščljivo nasmihali, a je situacija preveč resna. Ta kriza škoduje vsem v državi, ne samo vladajoči koaliciji. Zato SDS ponuja način, da se ta začarani krog prekine in da naredimo prvi odločilen korak v smeri, da iz krize naredimo priložnost,« navaja Janša. Tako kot se kriza ni začela po naši krivdi, se ne bo končala po vaši zaslugi, dodaja nekdanji predsednik vlade, lahko pa se vprašamo, ali je vsak naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi v reševanje pritegnili vse, ki bi lahko pomagali. »Ali ste vi naredili vse? Mi več ne moremo,« ugotavlja prvak SDS. Za pozitiven odgovor pa je potrebna samo uskladitev dejanj z izgovorjenimi besedami, je sklenil Janša.
Predsednik vlade Borut Pahor opozicijskemu prvaku (še?) ni odgovoril pozitivno, pač pa pravi, da si bo osebno prizadeval, da najdejo pot do sodelovanja. »Spominjate me na ustni dogovor, ki smo ga dosegli februarja, a je tudi obema znano, da so v istem tednu v državnem zboru nastali zapleti, ki so močno porušili medsebojno zaupanje, kar je zamrznilo dogovorjene načrte,« odgovarja Pahor. Kljub temu, navaja, je pred kratkim omenil, da si želi obnovitve zaupanja in ponovnega poskusa sodelovanja parlamentarnih strank pri premagovanju krize. Pahor predlaga, da bi nadaljevali tam, kjer so končali, pri ustnem dogovoru, o možnih oblikah bi se pogovoril tudi v koaliciji, čez čas pa bi se pokazalo, ali je koristno skleniti pisni sporazum.
Dvomi o iskrenosti ponudbe
Druge koalicijske stranke so korespondenco med premierom in prvakom SDS spremljale z mešanimi občutki. Predsednik Zaresa Gregor Golobič včeraj ni komentiral zadeve, ker menda želi o morebitnem protikriznem partnerstvu govoriti s premierom Pahorjem. Katarina Kresal (LDS) vztraja pri stališču, da kriza ne sme odpraviti parlamentarne demokracije ne delitve vlog na pozicijo in opozicijo. Kresalova se zavzema za odločne, hitre in strokovne rešitve, a to breme je predvsem na vladi, čeprav razume željo po široki konsenzualnosti. Stranki SDS odgovarja, naj vztraja pri glasni kritiki, ker je to pravzaprav tudi njena naloga, sicer pa dvomi o iskrenosti njihove pobude. Karl Erjavec (Desus) pa meni, da Janša izvaja predvolilne manevre. »Glede na to, da SDS stopnjuje pritiske na vlado in koalicijo, ne gre za iskreno pobudo,« ugotavlja Erjavec in dodaja, da so v Desusu skeptični do podobnih pobud, ker vztrajajo pri tem, da naj vlada sama prevzame vso odgovornost za spopadanje s krizo. Opozicijski Zmago Jelinčič (SNS) je na liniji SDS, saj meni, da je Janševa pobuda dobra, ker ima opozicija kup dobrih idej, kako premagati krizo.
Iz torkove tiskane izdaje Dela
Objavljamo celotno pismo Janeza Janše predsedniku vlade in odgovor Boruta Pahorja.
