Pasijon, kurenti, čipke, lipicanci in - vuzem

Metliško obredje je favorit za dediščino državnega pomena in v resni igri za Unescov seznam.

Objavljeno
07. junij 2017 23.40
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Ljubljana - Kaj je skupnega španskemu flamenku, perujski huaconadi, turškemu semahu, kenijskemu isukutiju in metliškemu obredju? Vsi so cenjena svetovna nesnovna kulturna dediščina, a le štirje so na visokem Unescovem seznamu. Peti, metliški ljudski splet pesmi, plesov in iger, na nominacijo še čaka, a pol stoletja prepovedan na odru že ima status dediščine državnega pomena.

Slovenija je edina država, pravi Janez Stopar, predsednik folklorne skupine Ivan Navratil iz Metlike, ki ima na poti do Unescovega svetovnega seznama še vmesno postajo v pristojnosti države. Metliško obredje oziroma enota Vuzemski plesi in igre v Metliki so bili v register nesnovne kulturne dediščine vpisani leta 2013. Njihova značilnost je ples le ob petju - brez instrumentalne spremljave. Koordinator varstva žive dediščine


Predsednik folklorne skupine Ivan Navratil Janez Stopar. Foto: Arhiv FS Ivan Navratil

Slovenski etnografski muzej je za metliško obredje pred kratkim tudi formalno predlagal, da ga razglasijo za nesnovno dediščino državnega pomena - ali kot se je ta imenovala pred sprejemom novele zakona o varstvu kulturne dediščine v 2016 - živo mojstrovino državnega pomena. Na ministrstvu za kulturo (MZK) trenutno pripravljajo odlok o razglasitvi, hkrati pa so metliško obredje že vzeli tudi pod lupo strokovne presoje glede vpisa na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

»Ki pa ima eno črno liso,« dodaja Stopar, »saj skoraj pol stoletja, od obdobja 1947 oziroma 1948 do leta 1992, ni bila deležna odrske postavitve. Še živijo ljudje, ki se spominjajo prihoda nekdanje Udbe, ki je ta ples prepovedala mladini plesati uradno, na odru. Pisnega dokumenta o tem žal nimamo.«

Zato pa obstaja o tem belokranjskem plesnem izročilu skoraj 130 let star zapis iz Ljubljanskega zvona. Pod naslovom Metliško obredje - zaviranje kola ga je popisal Ivan Navratil, narodopisec.

Najbolj verjetna domneva, zakaj je oblast v Jugoslaviji metliško obredje prepovedala, je, da je vezano na velikonočni ali vuzemski ponedeljek. Prav to je bila, meni Stopar, dolga leta njihova oteževalna okoliščina, saj ta dan v zgodovini ni bil dela prost. Leta 1992, se spominja Stopar, pa so »prepovedani« metliški običaj, ki naj bi imel korenine v poganskem obredju, obudili tudi na odru. Letos so na velikonočni ponedeljek plesali že 26. leto. Če so nekoč plesali na Pungartu, pri cerkvici svetega Martina, je novodobno prizorišče srednjeveško metliško mestno jedro. Folklorna skupina Ivan Navratil tradicijo obredja goji že štiri desetletja, medtem ko so začetki organizirane folklorne dejavnosti v Metliki še starejši; segajo v 30. leta 20. stoletja, ko je France Marolt zbral mladino, da je na vuzemski ponedeljek zavirala kolo metliškega obredja.


Kdaj na Unescov seznam? Foto: Foto arhiv FS Ivan Navratil

O nominaciji za Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki šteje prek 230 enot, sicer odločata koordinator varstva nesnovne dediščine in MZK po strokovni presoji na osnovi Unescovih kriterijev. Slovenija je Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificirala leta 2008, takrat je začel nastajati tudi nacionalni register nesnovne kulturne dediščine.

Čast vpisa prve enote v register je pripadla Škofjeloškemu pasijonu. Štiri leta pozneje, v 2012, so Pasijon razglasili za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena, po sedmih letih, v 2015, pa je Slovenija oddala nominacijo še za uvrstitev Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ocenjevalno telo Unescovega medvladnega odbora je lani nominacijo prepoznalo kot primerno in predlagalo vpis. Škofjeloški pasijon je bil tako kot prvi element nesnovne kulturne dediščine Slovenije decembra 2016 uvrščen na Unescov reprezentativni seznam.

Konec marca letos je MZK v imenu Slovenije oddalo novi nominaciji za vpis na ta visoki svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva: Klekljanje čipk v Sloveniji in slovenski del nominacije Suhozidne gradnje, pod katero se je podpisalo devet partnerskih držav - poleg Slovenije še Ciper, Bolgarija, Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica. Skupno nominacijo za vpis je oddal Ciper.


Škofjeloški pasijon je prvi »Slovenec« na Unescovem seznamu nesnovne dediščine. Foto: Ljubo
Vukelič/Delo

V letu 2017 oddane vloge bodo obravnavane v evalvacijskem ciklu 2018, odločitev pa bo sprejeta predvidoma konec novembra 2018. Letos bo Unescov medvladni odbor obravnaval lani oddane vloge, med katerimi je tudi slovenska vloga za vpis Obhodov kurentov.

Trenutno potekajo aktivnosti v zvezi z nominacijo Tradicionalne (vz)reje Lipicancev. Nosilec priprave nominacije je javni zavod Kobilarna Lipica. Poleg Slovenije in Avstrije bodo pri nominaciji sodelovale še Hrvaška, Madžarska in Slovaška. Rok je marec 2018. Do takrat morajo partnerske države zagotoviti predhodni vpis enote v nacionalne registre.

V Metliki upajo, da se bodo pasijonu, kurentom, čipkam in lipicancem nekoč pridružili tudi vuzemski plesi. Morda že v 2020 ...