Tiskane izdaje
Celje – Šest učencev od 6. do 9. razreda I. osnovne šole Celje bo prihodnji teden odletelo v ZDA, v Washington, kjer bodo predstavili svojo inovacijo, ki bo v pomoč lastnikom psov.
Razvili so nastavek, ki ga je mogoče pričvrstiti na skoraj vse, nato pa nanj privezati psa. Z inovacijo so si kot prvi v državi prislužili nominacijo za tekmovanje, na katero odhajajo z velikimi pričakovanji.
Lija Kužner, Tea Simič, Matevž Bervar, Gašper Bervar, Miha Kužner in Matija Pilko so slovenska železa v ognju, ki se potegujejo za nagrado za inovativnost. Tekmovanje je velika čast, saj si ga lahko prislužiš samo z nominacijo med 20 najboljših na svetu, je pojasnila njihova mentorica Ingrid Zupanc Brečko: »Na februarskem odprtem državnem prvenstvu, ki je bilo hkrati tudi prvenstvo regije Adria, smo si prislužili nominacijo sodnikov. Otroci so potem raziskave še poglobili, opravili dodatna testiranja in izboljšave.«
Vse se je začelo v FLL (First Lego League) oziroma legokrožku, ki pa je daleč od tega, da bi na njem samo sestavljali legokocke in se igrali z njimi. FLL je mednarodni program, ki ga v Sloveniji vodi Zavod Super Glavce in spodbuja ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost pa tudi sodelovanje, otroke navaja na kritično razmišljanje zunaj okvirov. Ti otroci so multipraktiki z vrednotami. Ekipe namreč tekmujejo tudi v tem, kako delujejo kot ekipe.
Najatraktivnejši del je tekma robotov, kjer iz legokock sestavijo robote, ki morajo opraviti določene naloge na določenem polju. Letošnja tema je bila živalski zavezniki – raziskovanje odnosov med ljudmi in živalmi. Otroci so si izbrali problem in ga poskušali rešiti na inovativen način. In Celjanom je že uspelo. Ne samo z nominacijo, ampak prav s to rešitvijo so prejšnji teden na odprtem evropskem prvenstvu na Danskem osvojili prvo mesto.
Ekipa Black&White se je s svojo inovacijo z Danske že vrnila s prvim mestom. Foto: arhiv I. OŠ Celje
Ravnatelj s problemom
Živalska tema je očitno ustrezala tudi ravnatelju Branku Močivniku, saj je prav on opozoril otroke, da včasih nima kam privezati psa. »Naredili smo anketo, ali problem res obstaja, in popisali stavbe, v katere psom ne dovolijo vstopa. Potem smo začeli iskati rešitev. Ugotovili smo, da česa takega na trgu še ni! Matija je v trgovini našel vakuumske nastavke za obešanje predmetov, pa je pomislil, da bi mogoče na to lahko privezali psa,« je povzel Matevž.
In takrat se je raziskovanje šele začelo. »Preverili smo, kako so nastavki zgrajeni in kako delujejo. V njih smo zvrtali luknje, dali vanje vijak z obročkom in nanj pritrdili karabin. Ko pričvrstimo nastavek na gladko površino in pripnemo povodec na karabin, ta zadrži psa,« je končno rešitev razložil Matija. Naredili so dva nastavka, za pse do 15 kilogramov in za pse do 60 kilogramov. »Pritrdimo ga lahko na okenske police, steklo, marmor, celo lakiran les, tudi na lesene klopi v parku. Testirali smo s tehtnico in newton metrom in preverjeno deluje,« je sklenil Matija, ki je nastavek testiral z domačo ljubljenko, kraško ovčarko.
Nastavek, ki lahko zadrži psa, pelje otroke čez lužo. Foto: arhiv I. OŠ Celje
Tudi krave in pande
Še zadnji konec tedna so otroci in njuna mentorja, poleg Ingrid Zupanc Brečko še Žan Močivnik, trepetali. Ves njihov material je bil namreč v kovčku, ki se je med letalskim prevozom iz Danske izgubil. Po nekaj urgencah so ga našli, a so bili vsi roboti raztreščeni na tisoč legokoščkov. Spretni in hitri prsti otrok so manjšo katastrofo popravili in ob našem obisku so lahko demonstrirali, kako je videti robotska tekma.
Prijavljena ekipa dobi posebno polje in naloge, ki jih bodo roboti iz legokock morali opravljati. Otroci jih sestavljajo sami, brez navodil. Naloge pripravijo vrhunski strokovnjaki, je razložil Močivnik: »To so strokovnjaki z MIT [Massachusetts Institute of Technology, ena vodilnih znanstvenih in tehnoloških ustanov na svetu], ki se za en teden zaprejo v sobo z legokockami in sestavijo misijo.«
Ekipa Black&White ob polju, kjer so znanje in ideje učencev pokazali lego roboti. Foto: I. OŠ Celje
Letos so bile naloge povezane z živalmi, je pojasnila Lija: »Izpustiti smo morali pande iz živalskega vrta, molsti krave, ena naloga je bila iz biomimikrije, ko smo posnemali živali in morali na zid obesiti robota. Sprogramirali smo ga v programu EV3, vse je moral opraviti v dveh minutah in pol.«
Prav vsaka stvar na polju nastane iz legokock, tudi krave in pande, je dejala Lija: »Prve člane ekipe je učil učitelj, potem so oni prenašali znanje na nas, mlajše. Na šoli imamo tudi izbirni predmet robotika, pri katerem tudi programirajo, a je tam iz naše ekipe le Matija, ker je predmet samo v devetem razredu.«
Z znanjem na potovanje
Učenci dobijo v FLL neprecenljive izkušnje. Sodelujejo na konferencah po skypu, tako da morajo uporabljati tudi tuji jezik, učijo se komunikacije in sodelovanja. Tudi bratski spori v hipu postanejo nepomembni, je priznal Matevžev mlajši brat Gašper: »Včasih se kregava, ampak tu smo vsi skupaj ekipa, ne glede na to, kakšni smo.«
Vsak nov projekt prinese nova raziskovanja. »Veliko smo se naučili o programiranju, o živalih pa o poklicih, ker smo spraševali različne ljudi, ki so nam pomagali izboljšati našo rešitev, na Danskem smo se učili od drugih ekip, zelo veliko smo se naučili tudi o razporejanju časa,« je leto garanja opisal Miha. Tea je razložila: »Spoznavala sem, kako lahko sodelujemo. Pred temi tekmovanji imamo namreč krožek vsak dan.«
Če je treba, se dobijo tudi ob sobotah in nedeljah. Tempa ne zmore vsak, je dejal Žan: »Želja je na začetku leta zelo velika. Hvala bogu, da iz Washingtona pridemo na petek, da ne bo trkanja na vrata, kdo vse bi še prišel (smeh). Septembra bo zanos zagotovo pokazalo od 20 do 30 učencev. Ampak potem hitro ugotovijo, da to ni samo sestavljanje legokock, ampak veliko garanje.«
Tekma robotov je najatraktivnejši del tekmovanja. Foto: arhiv I. OŠ Celje
Odpovedovanje prinese tudi nagrado. Lani so bili v Pamploni in na Tenerifih. Brez staršev. Oči se jim zaiskrijo, ko pomislijo, da spet odhajajo v svet. In da so si to prislužili z znanjem, inovativnostjo in trdim delom. Prav nagrada za inovacijo, za katero se potegujejo mladi Celjani, je med najslajšimi.
V izbranih 20 ekipah med 150 nominiranimi so najboljši vizionarji in divergentni misleci. Nekatere od že nagrajenih inovacij so spreminjale življenja – od pripomočka za učenje pisanja za deklico s prirojeno drugačno roko do kemičnega procesa za spremembo stiroporja v ogljik za filtriranje. Če bo nagrada 20.000 ameriških dolarje pristala v rokah celjskih učencev, že imajo načrt.
»Z denarjem bi se potrudili, da bi naša rešitev postala resničnost. Da bi tisti, ki imajo pse, lahko to tudi uporabljali. Da ne bi bila rešitev samo hipotetična, ampak praktična,« je sklenil Matevž.
