Pasji iztrebki motijo tudi kmete

Celje, Tabor – Nepobrani pasji iztrebki so veljali predvsem za nadlogo mest in večjih krajev, da bi motili prebivalce vasi in kmetijskih področjih, pa ni bilo slišati. Toda v mali občini Tabor v Savinjski dolini so predvsem zaradi jeze tamkajšnjih kmetov letos nevestnim lastnikom psov zagrozili s kaznimi, če za svojimi štirinožci ne bodo čistili iztrebkov.

V občini Tabor so kmetje pričeli vsak dan opozarjati na problem pasjih iztrebkov. Direktorica občinske uprave Saša Zidanšek Obreza je povedala, se je v novi naselji pri Taboru v zadnjih dveh letih priselilo kakšnih sto ljudi in s seboj pripeljalo veliko število psov, ki jih lastniki večinoma brez povodcev sprehajajo po zasebnih kmetijskih zemljiščih in javnih površinah okoli vrtca in šole. Pasje iztrebke le redki lastniki počistijo. »Kmete skrbi, da bi postala krma zaradi njih oporečna in bi se pri živini pojavila bolezen, ki bi kmetijam povzročila škodo.«

V zadnji številki lokalnega glasila so z občinske uprave zagrozili nevestnim lastnikom psov s prijavami inšpekcijskim službam in medobčinskemu redarstvu. Obrezova upa, da je svarilo zaleglo, saj je bilo klicev jeznih kmetov na občinsko upravo v poletnih mesecih precej manj kot spomladi.

Pasji iztrebki ogrožajo zdravje

Pasji iztrebek na ulici ali zelenici pomeni predvsem zdravstveno nevarnost, opozarja predstojnica oddelka za epidemiologijo na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo Alenka Trop Skaza. »Psi brez povodca in nadzora pomenijo zdravstveno tveganje tudi za njihove lastnike, saj iz najdene mrhovine na človeka lahko prenesejo ehinokoka, povzročitelja pasje trakulje.«

V kolikšni meri pa so pasji iztrebki v krmi lahko vir okužbe in bolezni domačih živali, česar se boje kmetje iz Tabora? Direktor Veterinarskega centra v Celju Edvard Kruder pravi, da pasji iztrebki, če se znajdejo v krmi, sicer sami po sebi in neposredno ne ogrožajo zdravja z onesnaženo krmo nahranjenih živali, so pa lahko zelo nevarni kot posredniki bolezni. Pogosto so namreč prenašalci okužb in zajedavcev, denimo glist, ki so lahko zelo nevarne prašičem in drugim domačim živalim.

Do 125 evrov kazni za ne odstranjen pasji iztrebek

Dolžnosti lastnikov, da z javnih površin odstranijo iztrebke svojih psov, izhajajo iz odlokov o vzdrževanju in čiščenju javnih površin, ki jih imajo sprejete skoraj vse slovenske občine, tudi Tabor, in za nevestne lastnike predvidevajo kazni. Če inšpektorji ali redarji zasačijo lastnika, ki za svojim psom ne odstrani iztrebkov z javne površine v Ljubljani ali Novem mestu, ga lahko oglobijo s 40 evri kazni, v Divači z 42, v Izoli ali mali dolenjski občini Straža s 100 evri, v Murski Soboti in Slovenj Gradcu pa kar s 125 evri kazni. Res pa je, da teh kazni ni bilo izrečenih prav veliko, saj občinam, kot pravi Janez Kušar iz službe za inšpekcijski nadzor pri mestni občini Celje, manjka inšpektorjev in redarjev. V Ljubljani, kjer enkrat na leto poteka poostrena akcija nadzora odstranjevanja pasjih iztrebkov, v kateri poleg inšpektorjev sodelujejo tudi policisti in veterinarji, pa večjih kršitev ne zaznavajo.

Kaj pa zasebna zemljišča?

Opozorila taborskih kmetov, da jim pasji iztrebki onesnažujejo kmetijska zemljišča, pa odpirajo vprašanje, kdo sploh lahko kaznuje lastnika, ki psa sprehaja brez povodca po zasebnih zemljiščih in ne odstranjuje njegovih iztrebkov z zasebnih vrtov, njiv, zelenic? Občinski inšpektorji in redarji sploh ne, saj oni nadzirajo samo javne površine. Policisti, ki so pooblaščeni, da izvajajo nadzor nad spoštovanjem določil zakona o zaščiti živali in ugotavljajo kršitve, povezane z neprimernim varovanjem psov tudi ne, saj ta zakon res določa, da mora imeti lastnik svojega psa na povodcu in – če je nevaren – opremljenega z nagobčnikom, a le v primeru, ko je na javnem mestu. Se bo morala s problemom ukvarjati kmetijska, morda zdravstvena inšpekcija? Še najbolj učinkovito se zdi opozarjanje in ozaveščanje lastnikov psov.