Patria razburila slovensko politiko

Ljubljana - Poslanca sta še pred zaslišanjem, v za javnost zaprtem delu seje, drug drugemu grozila celo s fizičnim nasiljem. Zaplet je nastal, ker še vedno ni jasno, kdo vodi preiskovalno komisijo o ozadju afere Patria. Tadej Slapnik je, kot je po incidentu povedal novinarjem, na začetku zaprtega dela seje predlagal, naj komisija, če jo namerava voditi Branko Grims (SDS), prekine sejo. Člani komisije iz vrst vladne koalicije so namreč Grimsa predlagali za pričo, to pa pomeni, da ne more biti hkrati predsednik preiskovalne komisije. »Grims mi ni dal besede, Franc Pukšič (SLS) je prišel k meni in mi nekajkrat zapored izklopil mikrofon, Zmago Jelinčič pa mi je grozil, da bo z mano fizično obračunal,« je povedal Slapnik.

Nekdanji predsednik vlade Anton Rop se je čudil, da je bil sploh povabljen na komisijo za preiskovanje afere Patria. Na več vprašanj tako predsednika Grimsa kot tudi članov komisije je zagotovil, da med vodenjem takratne vlade ni nikoli stopil v stik z nikomer v povezavi s patriami. Poudaril je, da se je njegova vlada takrat zelo intenzivno ukvarjala z vstopom v Evropsko unijo in Nato. Na vprašanja o domnevno negospodarni privatizaciji Sistemske tehnike je odgovoril, da so vsi dokumenti o tem dostopni kateremu koli državljanu, o pripravah in operativni izvedbi privatizacije pa ne ve ničesar, saj je bilo to v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo.

Rop o Pavčku

Rop je povedal, da se je v času, ko je vodil vlado, redno sestajal s tedanjim predsednikom države Janezom Drnovškom, vendar predmet njunih pogovorov »nikoli niti po naključju ni bila Patria.« Dejal je, da ne ve, da bi ga nekdanji direktor Viatorja & Vektorja Zdenko Pavček kdaj obiskal, ko je bil predsednik vlade, vendar tega ne izključuje. Je pa zatrdil, da se s Pavčkom nikoli nista pogovarjala o poslu s patriami. Ko je bil minister za delo, je obiskal skoraj vsa večja slovenska podjetja. Zagotovil je, da se s Pavčkom ni srečal najmanj tri ali štiri leta. Med ministrovanjem pa so bile teme njunih pogovorov izključno gospodarske. Na vprašanje, ali ve, kdo je Jure Cekuta, je odgovoril, da ga pozna le iz medijev, nikoli nista bila prijatelja, dopušča pa možnost, da sta se kdaj srečala, vendar pa se nikoli nista pogovarjala o orožju.

Novi zapleti

Predsednik komisije Branko Grims je po seji povedal, da so skupaj z drugima dvema opozicijskima strankama na ustavno sodišče naslovili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi. »Več kot očitno je, da sedanja praksa s preprostim izločanjem posameznikov iz preiskovalnih komisij omogoča zlorabo parlamentarne procedure,« je pojasnil Grims in dodal, da so ustavnemu sodišču predlagali začasno zadržanje izvajanja zakona. To pomeni, da Grims do nadaljnjega ostaja predsednik komisije, ta pa bo do razsodbe ustavnih sodnikov, ki jo opozicijski poslanci pričakujejo v nekaj dneh, zamrznila svoje delovanje.

Preiskovalne komisije za afero Patria

Prvo preiskovalno komisijo, s katero so se poslanci spoprijeli z afero Patria, je v prejšnjem mandatu vodil Milan M. Cvikl (SD). Ukvarjala se je z nabavo osemkolesnikov – neuspešno. Cvikl je pristal na seznamu prič, ki jih je zasliševala komisija, in bil zato razrešen s položaja predsednika. Cvikl je že imel napisan predlog poročila komisije, a ta nikoli ni bil obravnavan, delo komisijo pa nikoli opravljeno. Vodenje je po Cviklu prevzel poslanec SDS Robert Hrovat.

V tem mandatu so poslanci v sredini decembra znova ustanovili preiskovalno komisijo, prav tako na temo Patria, a z nekoliko drugačno nalogo: preveriti, ali so vladajoči politiki s polresnicami in neresnicami namerno sprožili afero Patria, da bi prikrili svoje zlorabe in prevzeli oblast. Vodil jo je Zvonko Černač (SDS). A se je tudi tej komisiji zgodil podoben zaplet kot Cviklovi: tudi Černača, predsednika komisije, so uvrstili na seznam za pričanje, s tem pa se je moral posloviti od vodenja komisije. Nadomestil ga je njegov strankarski kolega Branko Grims, ki pa želi med drugimi zaslišati predsednika prve komisije Cvikla. To se do zdaj še ni zgodilo, ker so bili poslanci nesklepčni.

Incident med poslancema Tadejem Slapnikom in Zmagom Jelinčičem,

Poslanca, ki sta si celo grozila s fizičnim obračunom in so v parlamentarnih prostorih padale tudi kletvice, je tako popolnoma zasenčil  pričanje nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa pred preiskovalno komisijo.

Slapnik Jelinčiču

Slapnik je, vidno razburjen, novinarjem povedal, da je Jelinčiču nato zagrozil, da ga bo vrgel skozi okno. Še pred tem je generalno sekretarko DZ Mojco Prelesnik prosil, da sproži »ustrezne postopke pregona zoper Jelinčiča« in mu zagotovi varnost pri opravljanju dela. »Poslanec Jelinčič mi je grozil še ne polnih 24 ur po tem, ko sem na novinarski konferenci javnosti predstavil podatke, da iz trgovanja z orožjem manjka 96 milijonov nemških mark gotovine. Zato njegove grožnje razumem tudi tako, da me hoče utišati in preprečiti moje prizadevanje, da slovenska javnost po 20 letih izve resnico o trgovanju z orožjem,« je povedal.

Jelinčič Slapniku

Jelinčič je Slapnikove grožnje povezal z grozilnim pismom, ki ga je pred kratkim prejel in v katerem mu »grozijo s fizično eliminacijo«. Enako anonimno pismo so, po njegovih besedah, februarja prejeli tudi Janez Janša, Radovan Žerjav in Andrej Magajna. »Nekako sem zaslutil tone tega grozilnega pisma tudi v Slapnikovi grožnji,« je dejal. Zato je zadevo tudi on predal organom pregona in predsedniku DZ Pavlu Gantarju ter od njega zahteval spremembo sedežnega reda v veliki dvorani DZ.

Gantar naj Slapnika »presede«, saj po uveljavljenem sedežnem redu v veliki dvorani državnega zbora Slapnik sedi poleg Jelinčiča, zaradi česar se ta »čuti ogroženega«. Povedal je še, da je s svojimi grožnjami Slapniku mislil zgolj figurativno. Gantar je grožnje z nasiljem obsodil in napovedal, da bo po podrobnejši preučitvi magnetograma seje oba poslanca povabil na pogovor. »Od zastopnikov ljudstva bi pričakoval trezno glavo, polemično diskusijo in razmislek o tem, s čim se oziroma se ne grozi,« je dejal Gantar. »Ljudje, ki imajo različna mišljenja, se bodo morali navaditi, da v parlamentu sedijo skupaj,« je zavrnil zahtevo prvaka SNS.

Slapnik je za medije popoldne sporočil, da obžaluje incident in svoj odgovor na nedostojno provokacijo. Zato je svoj odgovor Jelinčiču umaknil, javnost pa pozval, naj si mnenje o vzrokih za njegovo reakcijo ustvari po tem, ko bo dostopen magnetogram seje.