Tiskane izdaje
130.000 evrov, kolikor jih sedaj v enem letu porabijo za sobotno delo upravnih enot, bi bil po besedah ministrice zagotovo prihranek, a morajo ob vsakem manjšanju pravic uporabnikov za to imeti "razumne razloge". Kriza in varčevanje sta razumen razlog, vendar "se moramo vprašati, kako pa vendarle zagotoviti opravljanje tistih storitev, ki jih ljudje najbolj potrebujejo", meni Pavlinič Krebsova.
Kot je dejala, se pogovarjajo o zmanjšanju opravljanja tistih storitev, ki jih ljudje ob sobotah ne iščejo. Po njenih navedbah so to med drugim storitve davčne uprave, medtem ko ljudje ob sobotah pogosto iščejo storitev overovitve.
Na vprašanje, ali bo med varčevalnimi ukrepi v javnem sektorju tudi odpuščanje, je Pavlinič Krebsova zatrdila, da "odpuščanje nikoli ni bilo vprašanje in ga torej ne predvidevamo, ker bi bil v teh kriznih razmerah, ko nevarnost grozi realnemu sektorju, pravzaprav nedopusten".
Kot je pojasnila, so v javni upravi ustavili zaposlovanje in tako se bo število zaposlenih zmanjšalo "po mehki metodi, z naravnim odlivom, z upokojevanjem in zaposlovanjem v realnem sektorju". V javnem sektorju je po njenih besedah lani število zaposlenih naraslo za nekaj manj kot 2000, zato je pomembna naloga ustaviti in zmanjšati ta trend.
"Vsi ostali ukrepi gredo v smeri, da skupaj z menedžmentom najdemo potrebne reorganizacije, optimizacije procesov v smislu zmanjšanja javnofinančnih odhodkov na področju materialnih stroškov, investicij, nabav osnovnih sredtev itn.," pojasnjuje ministrica.
Po njenih besedah znižanje plač v javnem sektorju ni prioriteta. "Upamo, da bomo z ostalimi ukrepi uspeli ostati na tej točki znižanja plač v javnem sektorju, kot smo jo zaenkrat z dogovorom, s spremembo kolektivne pogodbe in začasnim znižanjem plač funkcionarjev v letu 2009 že dosegli," je dodala.
Virant nasprotuje ukinitvi delovnih sobot
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant nasprotuje ukinjanju delovnih sobot na upravnih enotah. Predlaga, da se racionalizacija opravi na drugačen način, in sicer tako, da ob sobotah dela manjše število zaposlenih in se delovne sobote skrčijo na tiste storitve, po katerih se več povprašuje.
Virant je pojasnil, da je uvedba delovnih sobot v državni upravi "pomenila korak k večji prijaznosti javne uprave do uporabnika". Uradne ure so želeli približati potrebam strank, saj so ankete pokazale, da si ljudje želijo uradnih ur tudi ob sobotah.
Ob tem je spomnil, da so se ob uvedbi delovnih sobot maja 2007 s sindikati dogovorili, da bodo spremljali učinke in analizirali obisk. Analiza podatkov za 2007 je pokazala, da je govora o več kot 50.000 ljudeh, ki na letni ravni pridejo k državni upravi po storitve ob sobotah.
