Tiskane izdaje
»Slovenija je najbogatejša država na svetu,« je na provokacijo odgovorne urednice Delovega Sveta kapitala Petre Kovič na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega gospodarstva odgovoril lastnik Interblocka Joc Pečečnik. »Živimo v najčistejši državi. Nobene države nisem srečal, kjer bi se lahko brezplačno izšolal v tako kakovostnem izobraževalnem sistemu do doktorskega naziva, nobena država ne daje toliko zdravstvenih storitev brez večjih stroškov, toliko lepih cest, lepih cerkva ... Videl pa sem države, kjer državljani precej manj tarnajo kot Slovenci.«
Čas za vlaganje v kadre
Pritrdil mu je član uprave A1 Slovenija Lovro Peterlin in dejal, da je zdaj čas za vlaganje v dobre kadre. Prepričan je, da Slovenci nismo pridni, ampak inteligentno iznajdljivi. »Manjka nam kanček samozavesti, da bi iz zelo regionalnega prešli na globalni pogled. Da bi opustili zavist in se znali povezati.« Direktor Internautice Jurij Korenc je dejal, da ta država bogastva ne zna upravljati: »Ker v upravljavskem jet setu sedijo napačni ljudje, kar spravlja ljudi v apatijo. Ta mit je treba razbiti s proaktivno javnostjo in mediji.«
Direktorica Združenja Manager Saša Mrak pa je dejala: »Problem je, ker mladi, ki odhajajo, ne pridejo nazaj in ne dobimo drugih. Do 15.000 mladih se odseli iz Slovenije, od tega 30 odstotkov višje izobraženih, ki jih potrebujemo, da bi zvišali produktivnost, saj je ta 20 odstotkov pod povprečjem Evropske unije.«
Direktor združenja za promet v GZS Robert Sever je opozoril, da problem ni samo beg izobražencev: »Prvič se dogaja, da podjetja objavljajo razpise, na katere se kljub devetodstotni brezposelnosti ne prijavi nihče. Logisti iščejo voznike, skladiščnike, dispečerje, a jih preprosto ni. Lani je bilo izdanih 22.000 delovnih dovoljenj. Izčrpali smo balkanski bazen.«
Nizke plače so problem
Joc Pečečnik: »Slovenski politiki sploh ne poznajo besede prihodki. Počasi bomo potrebovali vlado, ki bo vedela, da bi prenova Plečnikovega stadiona prinesla kašnkih 160 milijonov evrov prihodkov. Odnos do podjetnikov in obrtnikov je slab. Ker smo imeli 15 pokvarjencev, ki so skozi tranzicijo privatizirali skupna podjetja, smo vsi menedžerji in lastniki na tapeti. Niti sindikati me še niso vprašali, kako bi ob nižjih davkih zaposleni dobili več denarja. Pomeni, da so tudi sindikati malce 'razštelani'. Naš velik problem so nizke plače. To nas bo še teplo. Pred štirimi leti so me prepričevali, da bi šel v politiko. Po premisleku sem ugotovil, da bi me bilo konec. Če bi zmagal, bi bil naslednjega dne sovražnik 1,2 milijona izkoriščevalcev državnega denarja in bi me odstavili.«
O tem, zakaj Slovenci vse manj hodijo na volitve, je Pečečnik dejal: »Pred desetimi leti sem z denarjem iz tujine od države kupil stadion za Bežigradom, angažiral sem slovenske strokovnjake, da naredimo nekaj lepega in ohranimo spomenik. Štirje ministri so prisegli, da bodo problem rešili. V resnici so klovnčki in tega niso mogli izpolniti. Pri drugem tiru so projekt zagovarjali premier, celotna vlada, EU ... In se najde en človek, ki vse to zruši. Ob takšni avtoriteti vlade in države ti vsaka ženska uide iz zakona.« Novinar Drago Bulc pa je predlagal čim hitrejšo uvedbo elektronskih volitev, ki bi privabile predvsem mlade, ki jih zdaj volitve sploh ne zanimajo.
Na portoroški Internautici je o problemu onesnaževanja morja Uprava RS za pomorstvo pripravila razstavo in okroglo mizo. »Čeprav onesnažujejo drugi, je to tudi naš problem,« je dejal direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec, Jurij Korenc pa je spodbudil iniciativo »Posvoji košček slovenske obale«, s katero bi krepili zavest o odnosu do morja in obale.
V Sloveniji po nekaterih ocenah navtična industrija ustvari okoli sto milijonov evrov prihodkov na leto. Najuspešnejši je Greenline, ki na leto doseže okoli 25 milijonov evrov prihodkov, proda pa sto plovil Greenline. Drugi je Elan, ki je v zadnjih letih zmanjšal proizvodnjo jadrnic na približno tretjino (s 300 jadrnic na kakšnih 90 lani) in (po ocenah) ustvari manj kot 20 milijonov evrov v navtični diviziji.
