Tiskane izdaje
Bouvierjevi potomci iz Avstrije in Francije so že leta 1993 vložili zahtevek za denacionalizacijo 122 hektarov zemljišč – večinoma vinogradov v okolici Gornje Radgone –, stavbnih zemljišč, stavb in nekaterih starih vinskih kleti v Gornji Radgoni in okolici, ki so bili še pred drugo svetovno vojno last družine Bouvierjevih.
Polovico vinogradov iz denacionalizacijskega zahtevka ima že leta v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije podjetje Radgonske gorice, ki je nadaljevalec radgonske peničarske tradicije. Poleg tega imajo Radgonske gorice v lasti tudi večino kleti in upravno stavbo na radgonskem Gornjem Grisu, ki so bile na seznamu denacionalizacijskega zahtevka, saj so nekoč pripadale Bouvierjevim.
Ugotavljanje državljanstva
V denacionalizacijskem postopku je Upravna enota Gornja Radgona po sedemnajst let trajajočem postopku ugotavljanja državljanstva Clotarja Bouvierja leta 2012 ugotovila, da Bouvier ni bil ne jugoslovanski ne slovenski državljan. Bouvierjevi dediči so se na takšno ugotovitev pritožili na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa je pritrdilo upravni enoti, zato so šli še naprej in so vložili izpodbojno tožbo na upravno sodišče.
Toda tudi to se je strinjalo z ugotovitvijo o Bouvierjevem državljanstvu, pozneje pa je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo sodbe upravnega sodišča. Po dokončni ugotovitvi, da Clotar Bouvier nikoli ni bil jugoslovanski ali slovenski državljan, na radgonski upravni enoti niso imeli težkega dela in so že konec leta 2012 z odločbo zavrnili denacionalizacijski zahtevek.
Svojo odločitev so utemeljili s tem, da je Bouvier, ki na presečne datume ni imel niti avstrijskega državljanstva, v Avstriji vendarle imel možnost dobiti odškodnino za odvzeto premoženje skladno z avstrijsko-nemško finančno izravnalno pogodbo (FIP), zato v Sloveniji ne more biti denacionalizacijski upravičenec.
Takšno odločbo je po pritožbi dedičev leta 2014 potrdilo tudi kmetijsko ministrstvo, z zavrnitvijo denacionalizacijskega zahtevka pa se je v začetku letošnjega leta strinjalo tudi upravno sodišče. Sredi maja je še vrhovno sodišče zavrnilo zahtevek za revizijo sodbe upravnega sodišča. Tako so Bouvierjevi v Sloveniji izkoristili vse pravne možnosti v denacionalizacijskih postopkih in ostali praznih rok.
Olajšanje za vinarje
»Za nas je to precejšnje olajšanje,« nam je dejala Brigita Kočar Senekovič iz družbe Radgonske gorice. »Zadeva se je vlekla 22 let in nas ves ta čas ovirala predvsem pri normalnem gospodarjenju s 60 hektari vinogradov, ki so bili predmet denacionalizacijskega zahtevka. Vanje, čeprav bi bilo to že potrebno, nismo upali vlagati in jih obnavljati, ker nismo vedeli, kako se bo postopek iztekel. Tudi morebitno vračilo objektov v Jurkovičevi ulici na Gornjem Grisu, kjer imamo upravo, polnilnico in nekatere kleti, ter stavb v okolici Gornje Radgone bi nam lahko povzročilo nemalo preglavic in veliko finančno breme, saj bi verjetno morali plačati odškodnino za nezmožnost uporabe od začetka vložitve denacionalizacijskega zahtevka.«
