Tiskane izdaje
Ljubljana – Še grozi nevarnost, da Đorđe Perić ostane brez doktorata. S pomočjo upravnega sodišča mu je sicer uspelo doseči, da obnove postopka priznanja njegovega izobraževanja ni bilo, a je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
Spomnimo: na pravno fakulteto v Ljubljani sta predlog za odvzem njegovega doktorata vložila Pavel Omahen in Ivan Simič. Nato se je sestala nostrifikacijska komisija fakultete, tamkajšnji senat pa je po njenem poročilu sklenil, da znanstveni naziv doktor znanosti, ki ga je Perić leta 2005 pridobil na pravni fakulteti univerze v Kragujevcu, ni enakovreden znanstvenemu nazivu doktor znanosti, ki ga podeljuje pravna fakulteta ljubljanske univerze. O sklepu je bilo obveščeno ministrstvo, ki je nato hotelo obnoviti postopek priznavanja Perićevega izobraževanja, a se je ta pritožil na upravno sodišče in novembra 2011 mu je uspelo. Na ministrstvu so uporabili izredna pravna sredstva in proti sodbi vložili revizijo, vrhovne sodnice, Martina Lippai, Milica Štern in Irena Badovinac-Bjelič, pa so ji ugodile in sodbo razveljavile.
Perić, ki je bil do 22. septembra 2011 zaposlen na davčni upravi, zdaj pa dela pri Elektru Ljubljana, ob svojem podpisu nikoli ne pozabi dodati kratice doktor. Že pred časom nam je ponosno pojasnil, da je najbrž edini na svetu, ki je svoj doktorat znanosti dvakrat uspešno ubranil. Če bo upravno sodišče dovolilo obnoviti postopek priznavanja njegovega izobraževanja, ga bo moral še tretjič in vprašanje je, ali bo uspešen.
Senat Pravne fakultete v Ljubljani je namreč že leta 2009 ugotovil, da je 116 od skupaj 223 strani njegove doktorske disertacije dobeseden prevod ali prepis iz Poročevalca državnega zbora RS št. 2 in iz magistrske naloge Ane Jovanović. Na podlagi tega je menil, da znanstveni naziv doktorja znanosti, ki ga je pridobil, ni enakovreden znanstvenemu nazivu doktorja znanosti, ki ga podeljuje pravna fakulteta ljubljanske univerze. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je hotelo zato postopek priznavanja izobraževanja obnoviti, a se je Perić na sklep o obnovitvi pritožil. Skliceval se je, da na ministrstvu postopka niso vodili v skladu z zakonom, in opozoril, da so zamudili enomesečni subjektivni rok, v katerem bi morali podati nova dejstva, ki bi bila lahko vzrok za obnovo postopka.
Na upravnem sodišču so njegovim argumentom ugodili in onemogočili obnovo postopka. Na ministrstvu se s tako odločitvijo niso strinjali. Vložili so revizijo zoper sodbo in bili uspešni. Vrhovno sodišče je presodilo, da je upravno sodišče v Perićevem primeru zmotno uporabilo nekatere določbe materialnega prava, in na tej podlagi sprejelo stališče, da je ministrstvo izdalo sklep o obnovi postopka prepozno. Zdaj je spet na potezi upravno sodišče.
