Tiskane izdaje
Osankarica, Suhor - Ob 74. obletnici zadnje borbe Pohorskega bataljona je danes pri Treh žebljih na Osankarici potekala spominska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik minister za kulturo Tone Peršak. Spoštljivo je spregovoril o 69 borkah in borcih, ki so izgubili življenja v boju s številčnejšim in bolje opremljenim nemškim okupatorjem.
»To je zgodba, ki demantira prepričanje nekaterih, češ da Slovenci nismo junaško ljudstvo, da se ne znamo postaviti zase in da smo vedno samo sprti med seboj. V odločilnih trenutkih, ko je treba stopiti skupaj, smo še kako enotni, kar se je pokazalo prav tu, na Pohorju, in pozneje tudi leta 1991. Prepričan sem, da bi tudi v današnjem času zbrali toliko poguma, strnili vrste in se uprli morebitnemu agresorju,« je pred množico zbranih v zelo mrzlem dopoldnevu, ko se je živo srebro ustavilo pri 16 stopinjah Celzija pod ničlo, povedal Peršak in dodal, da smo Slovenci ravno zaradi upora kot narod sploh obstali in si ustvarili svojo državo.
Po ministrovem prepričanju ni bojazni, da bi to državo izgubili, saj številna dejanja naših mladih državljanov kažejo, da obstaja čut za skupnost in soljudi. Izrazil je zadovoljstvo, da smo bili Slovenci v preteklosti na strani narodov, ki so premagali nacizem in fašizem. »Na temelju antifašizma je nastala Evropska unija in prav na teh temeljih je nastala tudi slovenska država,« je Peršak sklenil govor.
Slovesno tudi na Suhorju
Na Suhorju v Beli krajini pa so danes počastili spomin na 73. obletnico pohoda legendarne 14. divizije na Štajersko. Slavnostni govornik na prireditvi je bil vojni analitik in upokojeni polkovnik Milan Gorjanc.
Udeleženci so se spomnili več kakor 1100 slovenskih bork in borcev, ki so 6. januarja 1944 čez Hrvaško prodirali na Štajersko. To je bila prva divizija kake zavezniške vojske, ki je vstopila na območje takratnega nemškega rajha in v njem ostala vse do končne zmage 15. maja 1945.
»Na delu je črna internacionala«
Govornik Gorjanc je kritično spregovoril o današnjem času, v katerem da vladata pohlep in razprodaja slovenskega premoženja tujcem. Obsodil je ravnanje mariborske nadškofije, ki je izkopala pol milijarde evrov težko bančno luknjo. »In zdaj naša bogaboječa država po visoki ceni odkupuje gozdove, njive in vinograde, ki jih je podarila Cerkvi ob samostojnosti, vendar so bili že pred stoletjem in pol odplačani po cesarju Francu Jožefu, da jih Cerkev ne bi prodala tujcu za majhne denarje. Cerkev v Mariboru je prodala Hrvatom, svoj sedež pa Avstrijcem. Na delu je solidarnost t. i. črne internacionale. In tako se uresničujejo besede velikega vodje, da naj Štajerska spet postane nemška,« je množici zbranih povedal Gorjanc.
Po njegovem prepričanju je še večji zapravljivec in slab gospodar prav država Slovenija. Gorjanc se je vprašal, kje je premoženje naših ljudi, ki so ga s prostovoljnim delom, samoprispevki in odrekanjem v dobro naših otrok, ustvarjali pol stoletja. In odgovoril, da je zdaj večina premoženja v tujih rokah.
Slavnostni govornik na Suhorju Milan Gorjanc. Foto: Bojan Rajšek/dokumentacija Delo
»Nič dobrega ni še prišlo prek luže, razen krompirja in fižola. Grozili so nam z nekakšno trojko, pa jo je vladna gospa odpravila z obljubo, da bo prodala petnajst najboljših državnih podjetij. In uprli smo se državljani in ustrašili so se oblastniki. In zdaj potihem pripravljajo privatizacijo teh podjetij, češ saj smo ja obljubili in obljube je treba spoštovati. Tako vlada okleva, da bi Bruselj zaprosila za odlog prodaje NLB. Najbrž bo spet zamudila in naši novci bodo odšli v tuje roke,« je povedal Gorjanc, ki je prepričan, da prihaja čas narodove enotnosti in odločnosti, ko bo ljudstvo spet postalo pokončno in bo spet njegovo tisto, kar mu je bilo pokradeno.
»Nikoli v naši zgodovini ni z zahoda ali severa prišlo v to deželo nekaj dobrega, vedno so bili zavojevalci, gospodarji, mi pa hlapci. Noben slovanski narod nas ni nikoli podjarmil, vedno nam je bil brat in zaščitnik. Vedno smo bili gospodarji na svojem. V zadnji skupni državi pa smo celo narekovali in usmerjali pot v lepšo prihodnost,« je rekel Gorjanc in govor sklenil z besedilom partizanske pesmi: »V borbo, Štirinajsta, juriš«.
