Pet dni očetovskega dopusta več

Ljubljana – Od 1. januarja bodo imeli očetje pravico do 25 dni plačanega očetovskega dopusta, izkoristili pa bodo lahko še 25 dni neplačanega. Za teh dodatnih pet dni je za očetovska nadomestila v državni blagajni namenjenih približno tri milijone evrov.

V zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2014 je predvideno podaljšanje plačanega očetovskega dopusta iz 15 na 30 dni. Uvaja se postopno, in sicer tako, da se bo vsako leto do 2018 dodajalo 5 dni plačanega na račun 25 dni neplačanega – do lani je očetom namreč pripadalo po 15 dni prvega in 75 dni drugega. Tako se v letih 2016, 2017 in 2018 spreminja število dni, način izrabe ter obdobje nadomestila.

Foto: Igor Modic/Delo

Po 1. januarju 2017 bodo imeli moški na voljo skupaj 25 koledarskih dni dopusta, za katerega država zagotavlja očetovsko nadomestilo, in 25 koledarskih dni, za katere plača prispevke za socialno varnost. Pravila, kdaj se smejo koristiti, so zelo natančno določena – prvih 15 koledarskih dni mora oče uveljaviti do otrokovega šestega meseca, naslednjih deset dni pa v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta (kar je večinoma po enajstem mesecu otrokove starosti), vendar najpozneje do konca prvega razreda osnovne šole. Preostalih 25 dni, pri katerih so plačani le prispevki, lahko izkoristi do otrokovega tretjega leta. 

Nova ureditev bo, kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, veljala za očete novorojenčkov, ki bodo po 1. januarju prvič uveljavljali pravico, in za očete otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dopusta, četudi so leta 2016 že pridobili pravico do pet plačanih dni. Če teh še niso izkoristili, bodo lahko izrabili deset dni strnjeno.

Za nekatere izvotljena pravica

Od leta 2018 bo na voljo 30 dni plačanega dopusta, neplačanega pa ne bo več. »Nedvomno je povečanje plačanih dni očetovskega dopusta na račun zmanjšanja neplačanega dela pravilna odločitev politike in korak naprej v spodbujanju skrbnega očetovstva v Sloveniji. Izkušnje iz drugih držav, zlasti skandinavskih, kažejo, da je očetovski dopust učinkovit ukrep, ki spodbuja večjo vključenost očetov pri negi in skrbi za otroke, kadar je ta dopust individualna pravica, ki je neprenosljiva, in je plačan,« je komentirala dr. Živa Humer iz Mirovnega inštituta, ki je vodila projekt Očetje in delodajalci v akciji, njen cilj je bil večje vključevanje moških v skrb za otroke, razvoj družini naklonjene poslovne kulture in uveljavljanje enakosti spolov.

Foto: Jure Eržen/Delo

V raziskavi projekta se je, po besedah dr. Žive Humer, pokazalo, da že pri plačanem delu nastajajo razlike, kdo ga koristi, glede na način zaposlitve. Zaposleni za določen čas in samozaposleni to možnost izrabijo manj pogosto kot zaposleni za nedoločen čas. Vodstveni in vodilni delavci pa so v intervjujih povedali, da so izkoristili 15 dni plačanega očetovskega dopusta (intervjuji so potekali leta 2015, ko je veljala še stara zakonodaja), a kaj več niti ne bi izkoristili, saj so ocenili, da bi to pomenilo predolgo odsotnost.

»Daljše odsotnosti implicirajo nadomestljivost, kar je v nasprotju z ideali kariernega uspeha. Na vprašanje, če bi imeli možnost daljšega plačanega očetovskega dopusta, na primer 30-dnevnega, so pritrdilno odgovorili tisti očetje na vodstvenih in vodilnih položajih, ki so bolj vključeni v skrb za otroka in si s partnerkami delijo več obveznosti v družinskem življenju. Medtem ko je pri očetih v prekarnih oblikah zaposlitve položaj pogosto tak, da sploh nimajo pravice do očetovskega dopusta, denimo tisti, ki delajo prek avtorskih, podjemnih pogodb in študentskega servisa. Pri samozaposlenih, na primer, ki so sicer upravičeni do nadomestila za očetovski dopust, gre za izvotljeno pravico, saj zaradi situacije, ko so sami sebi delodajalec, pogosto ne morejo uveljavljati te pravice, ker bi to lahko ogrozilo njihov preživitveni položaj,« je opisala Živa Humer.