Tiskane izdaje
Ljubljana – Pravnik dr. Peter Jambrek se je ustanovitve zasebne univerze tokrat lotil z novimi somišljeniki, med katerimi sta nekdanji rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak in nekdanji predsednik uprave NLB dr. Draško Veselinovič. Razkrivamo, kdo vse sodeluje pri pobudi.
Peter Jambrek je predsednik iniciativne skupine za ustanovitev Nove slovenske zasebne univerze. Kaže, da ima pri tem osrednjo vlogo fakulteta za državne in evropske študije (FDŠ), katere solastnik je Jambrekov Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice.
Šestčlanska iniciativna skupina in FDŠ imata namreč skupno tajnico, ki v imenu iniciative komunicira z zainteresiranimi visokošolskimi zavodi. Teh ni tako malo, saj jih je izjavo o nameri za pridružitev univerzi podpisalo 13 od 37: osem s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, dve zdravstveni ter po ena s področij umetnosti, storitev ter tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva.
Med trinajstimi zavodi sta dve fakulteti, katerih solastnik je Jambrekov inštitut: FDŠ in evropska pravna fakulteta (EVRO-PF).
V Delovih Ozadjih smo že pisali, da ne prva ne druga ne delujeta povsem tako, kot bi si predstavljali, da deluje izobraževalna ustanova. FDŠ s 987 študenti del predavanj izvaja na Brdu pri Kranju, kjer ima najete prostore v velikosti slabih 60 kvadratnih metrov, kar ji zadostuje za knjižnico, referat in še deset drugih dejavnosti.
Na EVRO-PF je lani znanje 847 študentom prenašalo okrog 70 predavateljev, od katerih niti eden ni bil zaposlen za polni delovni čas. Predavanja so potekala ali v prostorih stanovanjsko-poslovnega centra ali hotela.
Da ima EVRO-PF pomanjkljivosti, je ugotovila tudi nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), zato je programoma fakultete marca podaljšala akreditacijo za le dve leti, in ne za sedem, kot je običajno. Na Nakvisu se sicer zavedajo, da njihova merila še zdaleč niso popolna, a bi za bolj vsebinsko presojo potrebovali drugačno zakonodajo, ki jo lahko, kot nam je potrdilo ministrstvo, pričakujemo še letos.
Toda EVRO-PF ni edina med fakultetami, ki bi želele biti del Jambrekove univerze in jim Nakvis ni podaljšal akreditacije za sedem let. Takšna je tudi Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor (ECM), za katero je Nakvis med drugim ugotovil, da nima stabilne in ustrezne kadrovske strukture ter primerne knjižnice. Ustanoviteljica ECM je Evropska administrativna akademija, katere lastnik je profesor, nekdanji politik, rektor mariborske univerze in veleposlanik v Vatikanu Ludvik Toplak.
Kaže, da je visokošolska dejavnost še bolj blizu družini Toplak kot družini Jambrek, kjer sta aktivna le zakonca. V ECM so namreč poleg 70-letnega dr. Toplaka udeleženi še njegov sin dr. Jurij Toplak, ki je član senata, članice upravnega odbora ECM pa so žena Ludvika Toplaka Edita Benko Toplak, njegova hči mag. Barbara Toplak Perovič in dr. Nataša Toplak, ki je najverjetneje Toplakova nečakinja.
Spomnimo, Toplak je še kot rektor mariborske univerze leta 2000 pritegnil pozornost računskega sodišča. To je ugotovilo, da je univerza pod njegovim vodstvom za reprezentanco porabila štirikrat več od ljubljanske univerze. Prav tako je 46 milijonov, ki so bili namenjeni znanstveno-raziskovalni dejavnosti, porabila za druge namene.
Pozornost je v svoji karieri, in to ne z akademskimi uspehi, že nekajkrat vzbudil tudi dr. Draško Veselinovič. Danes je direktor Gea Collegea - Fakultete za podjetništvo. Podobno kot v primeru EVRO-PF in ECM tudi eni izmed študijskih smeri te fakultete Nakvis ni v celoti podaljšal akreditacije. Sklep agencije namreč kaže, da mora Gea College povečati znanstvenoraziskovalno dejavnost in bolj povezati znanstvenoraziskovalno delo predavateljev z vsebinami predavanj.
Politiki v visokem šolstvu
Članom iniciativne skupine Jambreku, Toplaku in Veselinoviču je skupno še to, da so se že preizkusili tudi na političnem parketu. Toplak je bil izvoljen na prvih večstrankarskih volitvah, postal je tudi predsednik družbenopolitičnega zbora v tedanji skupščini Republike Slovenije, pozneje pa je bil poslanec SLS.
Jambrek je bil notranji minister v vladi Andreja Bajuka, nato je štiri leta predsedoval Zboru za republiko, ki ga je 2008. prepustil Gregorju Virantu. Prav tega leta je kot kandidat LDS na volitvah nastopil Veselinovič, a se v državni zbor ni prebil. Poslanec bi lahko postal, ko je bila njegova šefinja Katarina Kresal imenovana za notranjo ministrico, a je mandat zavrnil. Nekaj mesecev pozneje je Veselinovič postal prvi mož NLB, a ne za dolgo, saj je že kmalu zaradi zaostrenih razmer v koaliciji po razkritju, da je banka reprogramirala posojilo Infond Holdingu, ponudil odstop.
Gea College, ki ga vodi Veselinovič, je sicer zasebni zavod s koncesijo, ki mu je lani zato pripadlo okoli 420.000 evrov proračunskega denarja. Skoraj trikrat več na leto dobi Jambrekova fakulteta EVRO-PF, kar je hkrati tudi največ izmed vseh. Visoko na tej lestvici je prav tako FDŠ in še ena izmed šol, ki so zainteresirane za pridružitev novi zasebni univerzi. Gre za ljubljansko visoko šolo za dizajn (VŠD), ki je že pridružena članica primorske univerze in od države na leto dobi malo manj kot 770.000 evrov.
Lastnica VŠD je Nada Rožmanec Matičič, ki prav tako sodeluje v iniciativni skupini za ustanovitev univerze. Direktor šole je njen sin Miha Matičič, soprog hčere nekdanjega šolskega ministra Milana Zvera. VŠD je prav v Zverovem mandatu od države dobila koncesijo.
Novomeška družina
Med podpisniki pobude za novo zasebno univerzo so še štirje novomeški visokošolski zavodi. Trije izmed teh imajo koncesijo, kar jim skupaj prinese več kot milijon evrov in pol na leto. Največ dobi visoka šolo za upravljanje in poslovanje (VŠUP), ki, spet podobno kot omenjene fakultete, izobražuje po študijskem programu, ki mu je svet Nakvisa v začetku maja podaljšal akreditacijo za zgolj tri leta. Zakaj, ne vemo, saj sklepa javno še niso objavili, toda samoevalvacijsko poročilo te visoke šole kaže, da predavateljev niti tam ne zaposlujejo prav pogosto; v lanskem študijskem letu so bili za polni delovni čas zaposleni le štirje predavatelji.
To visoko šolo in preostale tri pobudnice nove univerze, fakulteto za poslovne in upravne vede, visoki šoli za tehnologijo in sisteme ter za zdravstvo, tudi zadnji je Nakvis podaljšal akreditacijo za zgolj tri leta, druži članstvo v Visokošolskem središču Novo mesto, katerega solastnica je občina in kjer je vplivna še ena družina. Peti član iniciativne skupine za univerzo je namreč dr. Marjan Blažič, ki je vršilec dolžnosti direktorja središča in hkrati tudi eden od njegovih dvajsetih solastnikov, in sicer prek družbe, ki jo ima s sinom in s soprogo mag. Ano Blažič. Ta je tudi članica upravnega odbora VŠUP, katere dekanja je Blažičeva hči dr. Jasmina Starc, njen mož Marko Starc pa vodi tamkajšnji referat.
Zadnji, šesti član iniciativne skupine za ustanovitev univerze je dr. Viljem Pšeničny, dekan mariborske fakultete za uporabne poslovne in družbene študije (Doba). Pšeničny je bil osem let generalni sekretar obrtno-podjetniške zbornice, kjer je ob odhodu prejel 146.000 evrov bruto odpravnine. Presedlal je na položaj državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo v času Darje Radić (Zares). Doba se je pred kratkim »proslavila« z odvzemom diplomskega naziva nekdanjemu županu Francu Kanglerju.
