Peterle bo kandidiral za predsednika države

Ljubljana - Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle (NSi/EPP) je danes potrdil, da namerava kandidirati na volitvah predsednika republike, in sicer s podporo skupine volivcev. Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade in dvakratni zunanji minister ni želel podrobneje komentirati kandidature, ker bo predstavljena na petkovi novinarski konferenci.

Glavni motiv za kandidiranje pa je za Peterleta dejstvo, da so ga že dolgo k temu nagovarjali številni posamezniki, in to ne le iz pomladnih strank. Po besedah nekdanjega predsednika Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter predsednika sveta NSi med letoma 2001 in 2005 je predsedniško kandidaturo "v prejšnji rundi" odklonil, za tokratno odločitev pa je bilo zelo pomembno tudi to, da je dobil močno podporo v gospodarskih krogih.

"To je resno podjetje, tega se ne da prepuščati neki improvizaciji. Treba se je resno pripraviti in želim dati dovolj časa tistim, ki želijo iti v ta projekt," je dejal Peterle glede zgodnje odločitve za kandidaturo na volitvah, ki bodo potekale prihodnjo jesen.

Glede načina kandidiranja pa je eden od ustanoviteljev Nove Slovenije dejal, da predsednika republike "ne voli parlament, ampak vse ljudstvo, zato mislim, da je prav, da se tako tudi kandidira". Na petkovi novinarski konferenci bo sicer Peterletovo kandidaturo med drugimi predstavil direktor podjetja za proizvodnjo ultralahkih letal Pipistrel in član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj Ivo Boscarol.

V NSi nekoliko presenečeni

Sicer pa ima Peterle ima podporo matične stranke NSi pri napovedani kandidaturi na predsedniških volitvah, je danes povedal predsednik stranke Andrej Bajuk, ki je med drugim spomnil tudi na pomembno vlogo prvega premiera samostojne Slovenije.

Bajuk je dejal, da je izvršilni odbor Nove Slovenije že pred meseci podprl Peterletovo namero in spomnil na izjavo vodje poslanske skupine Alojza Soka, da bi bil Peterle dober predsednik republike; čeprav krožijo govorice, da naj bi bili v stranki nekoliko presenečeni nad njegovo današnjo potrditvijo kandidature. Bojda niso bili predhodno obveščeni o tem koraku.

Finančni minister podpira namero evropskega poslanca, da bo kandidiral s podporo skupine volivcev oziroma da bo iskal širšo podporo in ne le podporo ene politične stranke. "Predsednika republike namreč ne voli parlament, ampak gre za neposredne volitve," je dejal Bajuk.

Bajuk upa, da bo Peterle dobil zadostno podporo za izvolitev

Predsednik NSi upa, da bo Peterle glede na pretekle politične izkušnje na volitvah prihodnjo jesen dobil zadostno podporo za izvolitev. Med drugim je spomnil na njegove zasluge v prvih dveh letih samostojne Slovenije, ko je bil predsednik vlade, na njegovo pomembno vlogo pri pisanju evropske ustave in na visoko podporo, ki jo je dobil na volitvah v Evropski parlament. Kot je znano, je lista NSi na čelu s Peterletom junija 2004 prejela največ, 23,57 odstotka glasov.

Bajuk nima nobenih zadržkov do kandidature nekdanjega predsednika Slovenskih krščanskih demokratov kljub temu, da je Peterle kritičen do njegovega vodenja stranke in da je na lanskem kongresu na volitvah predsednika NSi podprl Bajukovega protikandidata Franca Vovka, ki je dobil več kot 40 odstotkov glasov. Bajuk pravi, da "gre za notranje zadeve, ki nimajo pri taki stvari nobene vrednosti". Kandidatura za predsednika republike je namreč preveč pomembna, da bi bilo to ključno pri opredeljevanju do Peterletove kandidature.

Boscarol: V naslednjih dneh bo predstavljena lista podpornikov Peterletove kandidature

Podjetnik Ivo Boscarol, pa je v kratkem komentarju ocenil, da " Slovenija potrebuje obraz, ki bo sprejemljiv za Evropo in za Slovenijo ".

Boscarol je še napovedal, da bo v naslednjih dneh predstavljena lista podpornikov Peterletove kandidature, ki bodo vodili aktivnosti v zvezi z njegovim nastopom na volitvah. Podrobneje o kandidaturi in razlogih za podporo Peterletu še ni želel govoriti, ker bodo predstavljeni na petkovi novinarski konferenci.

Pahor: Vprašanje kandidature na predsedniških volitvah je vsekakor odprto

Predsednik SD in poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor je napovedal, da bodo v SD z razpravo o kandidatu stranke na volitvah predsednika republike začeli po novem letu in da bo dokončna odločitev padla zgodaj spomladi. Glede njegove morebitne kandidature pa je ponovil, da je ne izključuje, a ni bilo o tem v stranki še nobene odločitve oziroma razprave, je poudaril po tem, ko je danes predsedniško kandidaturo napovedal njegov kolega v Evropskem parlamentu Peterle.

Na vprašanje o Peterletovi kandidaturi je Pahor ocenil, da gre za politika z dolgoletnimi izkušnjami, ki je prepoznaven v javnosti. Predsednik opozicijskih Socialnih demokratov Peterleta spoštuje in ceni.

Kot je znano, se v javnosti že dolgo časa špekulira o morebitnem Pahorjevem nastopu na predsedniških volitvah, tudi v luči njegove napovedi po ponovni izvolitvi na kongresu SD aprila lani, da se predvidoma ne bo več potegoval za četrti mandat na čelu Socialnih demokratov in da je čas, da začne odpirati prostor njegovemu nasledniku. Naslednji volilni kongres SD bo sicer potekal leta 2009.

Tudi na volitvah leta 2002 je SD imela svojega kandidata, nekdanjega poslanca tedanje ZLSD Leva Krefta, ki je med devetimi kandidati z 2,25 odstotka glasov zasedel šesto mesto. Zmagal je tedanji premier Janez Drnovšek, ki je v drugem krogu volitev prejel 56,52 odstotka glasov in premagal tedanjo vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar.

Drnovšek ne bo kandidiral

Kot je znano, je predsednik republike 26. junija v pogovoru za TV Slovenija povedal, da na naslednjih predsedniških volitvah ne bo kandidiral. "Ne bom kandidiral. Mislim, da je bilo dovolj uradnih funkcij, vodilnih položajev," je povedal in dodal, da se bo posvetil vodenju Gibanja za pravičnost in razvoj ter verjetno napisal še kakšno knjigo.

Kako kandidirati na volitvah predsednika republike?

Peterle je kot poročamo napovedal, da bo kandidiral s podporo skupine volivcev in se tako odločil za enega od treh načinov kandidiranja. Kandidata lahko namreč poleg najmanj 5000 volivcev določi še najmanj deset poslancev ali pa politične stranke.

Zakon o volitvah predsednika republike določa, da poslanci določajo kandidate s podpisovanjem, politične stranke pa s tajnim glasovanjem po postopku, določenem z njihovimi pravili. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.

Dve ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev ali najmanj 3000 volivcev. Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi.

Volitve predsednika republike, ki se voli za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma, razpiše predsednik državnega zbora najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika republike, od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja pa ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni, volitve pa morajo biti izvedene najkasneje 15 dni pred iztekom predsednikovega mandata. Sedanjemu predsedniku republike Janezu Drnovšku se mandat izteče 22. decembra 2007 opolnoči, je danes povedal glavni tajnik Državne volilne komisije Marko Golobič.

Pojasnil je še, da je funkcija predsednika republike nezdružljiva s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu, saj med drugim ustava določa, da je funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.