Peterle: Mednarodno priznanje Slovenije "krona" osamosvojitve

V teh dneh mineva 15 let, odkar sta Vatikan in takratna Evropska skupnost priznali samostojno Slovenijo. Sveti sedež je Slovenijo priznal 13. januarja 1992, Evropska skupnost pa dva dni zatem.

Objavljeno
13. januar 2007 10.21
Lojze Peterle
Ljubljana - V teh dneh mineva 15 let, odkar sta Vatikan in takratna Evropska skupnost priznali samostojno Slovenijo. Sveti sedež je Slovenijo priznal 13. januarja 1992, dva dni zatem pa je to storila še Evropska skupnost, ki je sicer že decembra 1991 sklenila, da bo priznala samostojno Slovenijo 15. januarja 1992. Kot je povedal Alojz Peterle, v tistem obdobju predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, je bilo mednarodno priznanje Slovenije "krona na projekt osamosvojitve".

Povsem jasno je, da bi slovenska osamosvojitev ostala nedokončana in nepotrjena, če je ne bi priznala mednarodna politika, in za Slovenijo je bilo po zmagi nad JLA bistveno, da čimprej doseže mednarodno priznanje, je povedal Peterle. Ključno pa je bilo, da sta nas januarja 1992 naprej priznala Sveti sedež in takratna Evropska skupnost, kar "nam je odprlo pot za široko priznavanje po vsem svetu in tudi dokončno umestitev Slovenije na politični zemljevid sveta", je dejal.

Ocenil je še, da je bilo v procesu prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije izredno pomembno mnenje Badinterjeve komisije, da Slovenija izpolnjuje pogoje, ki jih je mednarodna skupnost postavila za priznanje. Zelo pomembna so bila tudi prizadevanja takratnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in takratnega predsedujočega Evropskega sveta Jacquesa Santerja, je še opozoril Peterle.

"Slovenija je vztrajala, da Evropska skupnost določi kriterije, kar je tudi storila, in mi smo jih izpolnili in bili navsezadnje tudi priznani, čeprav lahko še danes na Zahodu slišimo kakšne kritike, da je bilo to prezgodaj," je še povedal nekdanji slovenski primer in zunanji minister Peterle.

Na vprašanje o pomenu vatikanskega priznanja Slovenije je Peterle dejal, da je splošna ocena, da je Vatikan s tem opravil pomembno politično ali "nekateri pravijo tudi moralno politično dejanje" in dejansko vzpodbudil takratno Evropsko skupnost do dokončnega dejanja. Dejstvo je, da Vatikan ni bil čisto prvi, ampak v smislu "težkih priznanj" je to izjemno priznanje, ki je okrepilo linijo priznavanja Slovenije, je še dejal Peterle.

Prve zahodnoevropske države, Islandija, Švedska in Nemčija (odločitev slednje je stopila v veljavo 15. januarja 1992), so Slovenijo sicer priznale 19. decembra 1991. Prva je Slovenijo na dan osamosvojitve 26. junija 1991 priznala sosednja Hrvaška, sledile pa so Litva, 30. julija 1991, Gruzija, 14. avgusta 1991, Latvija (29. avgusta) in Estonija (25. septembra 1991). Prvi prekomorski državi, ki sta priznali Slovenijo, sta bili Kanada 15. januarja 1992 in dan kasneje Avstralija. ZDA so Slovenijo priznale 7. aprila 1992. Kot 176. članica je bila Slovenija 22. maja 1992 sprejeta v Združene narode.