Peterle za iskanje skupne politične volje v odnosih s Hrvaško

Ljubljana/Zagreb - Poslanec Evropskega parlamenta Alojz Peterle (EPP/NSi) je danes v odzivu na predloge resolucij o meji s Hrvaško in na napovedano akcijo zbiranja podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v EU, ki jo je začela SLS Janeza Podobnika, dejal, da "je treba v odnosih s Hrvaško vzpostaviti verodostojno ozračje in poiskati skupno politično voljo". Ta se mu zdi pomembnejša od posameznih pobud, zato računa tako na enotnost koalicije kot na širši politični konsenz, kako razvijati odnose s Hrvaško.

Peterle: Čas ni primeren za referendume ali tekmovanje političnih sil

Peterle je na srečanju z novinarji danes v Ljubljani tudi izrazil prepričanje, da so poslanci v Evropskem parlamentu takšno sodelovanje pokazali. "Mislim, da je treba gledati izrazito dolgoročno, strateško in biti pozoren na to, kaj nam lahko pomaga in kaj ne," je dejal Peterle in dodal, da "ta čas gotovo ni primeren za referendume".

Ocenil je, da bi bilo napačno, če bi v Sloveniji politične sile tekmovale, katera bo močnejša, saj lahko "dodano vrednost zagotavlja samo skupna politika". "V tem smislu pričakujem odgovornost političnih strank oziroma političnih skupin v parlamentu, predvsem pa si želim , da ne bi šlo samo za izraze politične volje, ampak tudi za praktično reševanje na političnem in diplomatskem področju," je dejal Peterle.

Glede poročila Evropskega parlamenta o Hrvaški, o katerem je minuli teden v Bruslju glasoval zunanjepolitični odbor, je dejal, da je poročilo pokazalo, da je "potrebno stopiti skupaj". Glede morebitne arbitraže o meji s Hrvaško pa je dodal, da "se ta ne bo naročala od zunaj, temveč se bosta zanjo dogovorili obe državi". Peterle je sicer še vedno prepričan, da "so hitrejše in učinkovitejše druge poti" kot pa arbitraža.

Hrvaška politika bolj kot ne molči o “državljanski pobudi“ SLS

Hrvaško politiko in medije pa najnovejša akcija Marjana Podobnika z zbiranjem podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v EU ne skrbi pretirano. Tukajšnji mediji, razen reškega Novega lista, novici včeraj niso namenili pozornosti; do te »državljanske pobude« se ni opredelil nihče od pomembnejših politikov.

Novi list piše, da je SLS Janeza Podobnika začela zbirati podpise za referendum, za pobudo pa da stoji narodna zveza Marijana Podobnika. SLS je najradikalnejša stranka vladajoče koalicije, ko gre za meddržavne odnose, piše list. Prav z radikalnimi zahtevami brata Podobnik nabirata zaupanje slovenskih volivcev. Novi list še ocenjuje, da bo tudi resolucija, ki bo kmalu na poslanskih klopeh, le še zaostrila že tako napete odnose med državama. Časnik se sprašuje, kdo stoji za pobudo. V tej zvezi namiguje na Ruplovih »deset točk«, v katerih je zunanji minister »napovedal neprimerne reakcije«, če se ne bo nehalo negativno prikazovanje slovenskih politikov, za kar da skrbijo hrvaški politiki in mediji.

Matušić: Pobuda v Sloveniji ne bo odmevala

Za medije sta od politikov spregovorila le Frano Matušić (HDZ) in Neven Mimica (SDP). Matušić meni, da gre za povsem obrobno pobudo, ki v Sloveniji gotovo ne bo odmevala. Poslanec je prepričan, da ne Slovenija ne katera od drugih članic EU ne bo ustavila Hrvaške na poti v Unijo. Podobnega mnenja je tudi Mimica. Pravi, da je preveč razlogov v prid dobrega sodelovanja med državama in tudi dobrih sosedskih odnosov.

Podobnik: SLS je bila vsa leta zelo potrpežljiva

Glavni odbor SLS je na včerajšnji redni seji kot ključno politično usmeritev stranke izpostavil potrebo po čimprejšnjemu sprejemu resolucije o meji s Hrvaško. Kot je med sejo odbora dejal predsednik SLS Janez Podobnik, so bili v SLS "vsa ta leta zelo potrpežljivi", sedaj pa je čas dozorel in bilo bi dobro, če bi v DZ dosegli dogovor o resoluciji. Poudaril je še, da na odboru o pobudi za referendum o vstopu Hrvaške v EU niso govorili, saj bi bilo odločanje o tej temi na ravni stranke preuranjeno.

"Piranski zaliv je bil tisočletja slovenski in naj ostane še tisočletje. In samo močna SLS je garant, da se bo to zgodilo," je dejal Podobnik, ki je kot ključni mehanizem za ohranitev slovenskega Piranskega zaliva označil prav resolucijo o meji. "Zelo smo potrpežljivi, že drugi mandat jo imamo v proceduri, pa nikoli ne pridemo mimo kolegija predsednika DZ, kar je za nas tudi ponižujoče in pričakujemo, da se bo ta premik zgodil," je dejal. Po njegovih besedah bodo v naslednjem tednu potekali pogovori o resoluciji, menijo pa tudi, da morajo o tem govoriti predsedniki strank.