Tiskane izdaje
Društvo za zaščito živali Ljubljana je skupaj z zavodom Danes je nov dan začelo kampanjo za odpravo jajc kokoši iz baterijske reje s trgovskih polic v Sloveniji. S peticijo, ki jo je sprožilo na spletni strani imasjajca.si, želi zbrati pet tisoč podpisov državljanov in jih predati največjim trgovcem, ter jih s tem spodbuditi, da začnejo ponujati jajca iz kokoši prijaznejših rej.
Slovenci smo veliki porabniki jajc, pojemo jih povprečno 10,7 kilogramov na prebivalca letno, pri čemer večina ljudi ni seznanjenih, kakšna jajca kupujejo v trgovinah. Velike trgovske verige prodajajo večinoma slovenska jajca - s pridelavo smo 95-odstotno samopreskrbni -, od katerih jih kar 61 odstotkov še vedno prihaja iz reje v baterijskih kletkah, ki je kokošim najmanj prijazna, pravi Nina Bakovnik iz Društva za zaščito živali Ljubljana.
Življenje v kletki
Baterijska reja ima tudi nekatere prednosti (jajca so čistejša, boljša je produktivnost dela, izkoriščenost hlevske površine, manj je težav z zajedavci in boleznimi), vendar zaradi intenzivnosti slabše zadovoljuje temeljne življenjske in fiziološke potrebe kokoši, poudarja Bakovnikova. »Kokoši živijo v majhnih kletkah ena ob drugi in v pomanjkanju prostora lahko zgolj vstajajo in se usedajo. V kletkah ostanejo celo življenje in nikoli niso izpuščene.« Prav tako v primerjavi s talno rejo nimajo ločenega prostora za gnezdenje in valjenje jajc, kar je zanje zelo travmatično.
»Naše sporočilo ni, da je talna reja, ki je takoj za baterijsko, bistveno boljša. Nobena reja, ki je namenjena množični proizvodnji jajc, ni idealna za dobrobit živali. A s pozivom k odpovedi prodaje jajc iz baterijske reje, ki je najslabša, želimo narediti prvi korak,« pravi Bakovnikova, in poudarja, da si je hkrati treba prizadevati za izboljševanje pogojev v vseh rejah, ne le pristajati na zagotavljanje minimalnih.
Avstrija, Nemčija in Francija ukinjajo baterijsko rejo
Leta 2012 sprejeta evropska direktiva o minimalnih pogojih za življenje kokoši nesnic je prepovedala rejo kokoših v klasičnih baterijskih kletkah, ki so bile velike 550 kvadratnih centimetrov. Nadomestile so jih obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši komaj kaj več (750 kvadratnih centimetrov) prostora. Toda zahteve potrošnikov in prilagajanje ponudbe povpraševanju evropske države spodbuja k širitvi alternativnih sistemov reje: talne oziroma hlevske, proste oziroma pašne in ekološke.
Na vsakem jajcu, ki ga kupimo, mora biti označen način reje.
V Avstriji po navedbah Bakovnikove v obogatenih kletkah živi »le« še 130.000 kokoši nesnic na 13 kmetijah, do leta 2020 pa država načrtuje ukinitev baterijske reje v obogatenih kletkah. Francija se za nacionalno ukinitev še ni odločila, pač pa so se na željo potrošnikov trgovske verige zavezale, da bodo rejo v baterijskih kletkah odpravile do leta 2025. V Nemčiji je delež baterijske reje le še desetodstoten.
Krepitev razprave o odgovornem odnosu do živali
V Sloveniji je kot prvi trgovec prodajo jajc iz baterijske reje ukinil Hofer februarja lani, v Lidlu pa so jih prenehali prodajati julija in ponujajo le še jajca talne reje slovenskih dobaviteljev.
V Društvu za zaščito živali Ljubljana ne pričakujejo, da bodo baterijske kletke ukinjene hitro. Že postopek zamenjave klasičnih baterijskih kletk z obogatenimi je bil dolgotrajen in za rejce velik finančni zalogaj. Zavedajo se tudi, da vsi rejci svojih obratov nimajo na površinah, ki bi jih lahko preuredili za prosto ali ekološko rejo.
Najverjetnejši je prehod iz baterijske v talno rejo, saj ta še vedno poteka v hlevu, »iz katerega je treba le odstraniti kletke, da bi reja potekala skladno z zakonodajo in pogoji za talno rejo«. V kampanji bodo rejce spodbujali, da preidejo na najbolj ugodno rejo, njen namen pa je tudi okrepitev razprave o odgovornem odnosu do živali. Trenutek za to je po mnenju Bakovnikove pravi. V javnosti se je začelo razpravljati o etični potrošnji, »pomembno je, da vsi začnemo razmišljati o tej, za rejce pa tudi, da razmišljajo dolgoročno«.
