Petnajst let slovenske ustave

Ljubljana - Ustava samostojne Slovenije letos praznuje 15-letnico. Skupščina Republike Slovenije je namreč ustavo sprejela 23. decembra 1991. S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, praznujemo pa ga od leta 1997. Dan ustavnosti so na ustavnem sodišču v četrtek obeležili s slovesnostjo, ki sta se je udeležila tudi predsednika DZ in DS, France Cukjati in Janez Sušnik. Slavnostna govornica je bila nekdanja predsednica in sodnica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič.

Čebulj: Morda bi bi bilo treba nekoliko spremeniti pristojnosti ustavnega sodišča

Ob 15-letnici slovenske ustave je predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj povedal, da je ureditev človekovih pravic v ustavi, ureditev načina njihovega uresničevanja in pogojev njihovega omejevanja dobra in je ni treba spreminjati. Tisto, kar bi lahko na ustavnosodni ravni prispevalo k višji ravni varstva človekovih pravic, bi bile lahko le nekoliko spremenjene pristojnosti ustavnega sodišča.

Po Čebuljevem mnenju bi se lahko obseg nekaterih pristojnosti ustavnega sodišča s spremembo zakona o ustavnem sodišču nekoliko zožil, npr. tako, da bi z zakonom izključili ustavno pritožbo v tistih zadevah, ki z vidika varstva človekovih pravic niso tako pomembne, da bi se moralo z njimi ukvarjati US. "Sem pa pristaš tega, da se ustava čim manj spreminja," je dejal Čebulj.

Doslej je bila ustava spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni

Ustava je bila doslej spremenjena s sedmimi ustavnimi zakoni. S spremembo 68. člen ustave leta 1997 tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, ob pogoju vzajemnosti - t.i. španski kompromis. Leta 2000 je DZ sprejel ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena ustave, s katerim je v ustavo zapisal nekoliko spremenjeni proporcionalni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom.

Leta 2003 je bilo z ustavnim zakonom spremenjeno prvo poglavje ustave. Zakonodajalec je v ustavo vnesel nov "evropski" 3.a člen, s katerim vzpostavlja ustavne temelje in zagotavlja pogoje za vstop Slovenije k mednarodnim organizacijam in obrambnim zvezam ter omogoča, da lahko Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije.

68. člen, ki se nanaša na lastninsko pravico tujcev, je bil še enkrat spremenjen z ustavnim zakonom leta 2003 in po novem določa, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira DZ. V 47. členu je od sprejema ustavnega zakona leta 2003 zapisano, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo.

Leta 2004 je DZ s tremi ustavnimi zakoni spremenil 14., 43. in 50. člen ustave. Gre za ustavne spremembe s področja enakopravnosti žensk in moških pri kandidiranju na volitvah, enakosti človekovih pravic ne glede na invalidnost ter pravice do pokojnine kot ustavne pravice. Letos pa so poslanci sprejeli še spremembe 121., 140. in 143. člena ustave, ki bodo omogočile ustanovitev pokrajin.

Še dva predloga za spremembo ustave

V parlamentarni proceduri pa sta še dva predloga za spremembo ustave. Ustavni zakon o spremembah 83., 100. in 167. člena ustave se nanaša oz. je povezan s področjem poslanske imunitete. Gre za kompromisni predlog med predlogoma Mirana Potrča (SD) in Branka Grimsa (SDS), za spremembo instituta imunitete poslancev. DZ je sklep o začetku postopka ustavnih sprememb, ki predvidevajo razširitev poklicne in odpravo nepoklicne poslanske imunitete, sprejel na majskem zasedanju.

Parlamentarna ustavna komisija pa naj bi razpravljala tudi o tem, ali začeti postopek za spremembo 129. člena ustave, ki določa trajno sodniško funkcijo. Za spremembo tega ustavnega člena se zavzema vlada. Bistvo njenega predloga je uvedba instituta sodnika, izvoljenega za omejeno dobo petih let, in sicer z namenom odpravljanja sodnih zaostankov. Doslej so sicer načelno podporo omenjenim ustavnim spremembam napovedali le v SDS, NSi in SLS, zavrnili pa v LDS in SD. Predlog ne uživa podpore niti v stroki.