Pipa bo gostinski lokal in ne proizvodnja pip

Maribor – V okviru Zadruge Novi Armal, ki je nastala na pogorišču družb Sanitec in MLM Armal, zaradi zapletov z denarjem vsaj za zdaj še ne bodo proizvajali pip, kot so po stečaju želeli nekdanji zaposleni. Poiskali so nove tržne niše in jeseni bodo v središču mesta odprli lokal Pipa.

Pomoč jim je tako po finančni kot strokovni plati ponudila razvojna zadruga Etri in poslovno pot Novega Armala obrnila v povsem drugo smer; v proizvodnjo igrač, poslovnih daril in zdravih prigrizkov. Nevenka Krajnc, v Novem Armalu zaposlena prek javnih del, je povedala, da je v ozadju še vedno prisotna želja po delavski zadrugi, zato bodo imeli nekdanji armalovci prednost pri zaposlitvi. Kot pravi Krajnčeva, sta glavno poslanstvo zadruge zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin in ustvarjanje zelenih delovnih mest. Lotili so se izdelovanja lutk iz ostankov blaga, razvijajo tudi kolekcijo za pse.

Delo dobilo pet ljudi

Družbeno odgovorne izdelke prodajajo prek spleta in na sejmih, na voljo bodo tudi v lokalu v Ulici 10. oktobra, ki jim ga je občina Maribor kot socialnemu podjetju dala v brezplačni najem. Lokal bo namenjen predvsem gostinski dejavnosti s poudarkom na zdravem obroku med delovnim časom, a hkrati bodo v njem poleg izdelkov zadruge tržili še izdelke in storitve drugih socialnih podjetij v sklopu Nakupa z namenom, na voljo bo sejna soba za co-working in različne dogodke.

»V lokalu bomo ponujali zdrave obroke, radi bi kandidirali tudi za študentske bone, da bi tudi študentom približali zdravo prehrano. Zadruga Etri je glasnik zdrave prehrane, sodelujemo s kickstarterjem Kefirkom in skupaj z njim bi se to razvijalo,« pravi Krajnčeva.

Delo v zadrugi je prek javnih del dobilo pet ljudi, po izteku dveletnega obdobja pa bo treba preživeti na trgu, poudarja Krajnčeva: »Zato se povezujemo z zadrugo Etri.« Po njenih besedah so lokal, kjer je pred tem že bila gostinska dejavnost, udarniško pripravili tako, da se lahko prenove lotijo arhitekti in mojstri, občina pa mora poskrbeti še za nekaj nujnih vzdrževalnih del.

Za socialno podjetništvo skoraj milijon

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik socialno podjetništvo vidi kot eno izmed možnosti za zagon podjetja, vendar je uspešnih za zdaj še premalo, da bi lahko rekli, da so bila zagonska sredstva uspešno porabljena. Po njenem prepričanju bodo morali tisti, ki so razdelili denar, analizirati, kaj se je s temi podjetji zgodilo.

Namestnica direktorice Območne službe Maribor zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga je pojasnila, da so imeli letos za zaposlitve prek javnih del na voljo 6.893.000 evrov, od tega 932.000 evrov za socialno podjetništvo. Gre za dveletne programe, ki so jih potrdili lani. V 31 programov je bilo vključenih 81 oseb, letos, ko so se morali formalno znova prijaviti, pa v 28 sofinanciranih programih socialnega podjetništva dela 78 ljudi. Drugi so odnehali.

Maribor slabše od regije

Na mariborskem območju je bilo konec julija brez dela 14.749 oseb, 4,3 odstotka manj kot pred enim letom. Stopnja brezposelnosti je s 14,8 odstotka za 2,6 odstotka višja od slovenskega povprečja. Še slabše so razmere v Mestni občini Maribor, kjer je brezposelnost 17,5-odstotna; še januarja je bila 19,2-odstotna. Po besedah Zgage se v strukturi brezposelnih zmanjšuje delež mladih, ljudi, ki so ostali brez službe zaradi stečaja oziroma so postali tehnološki presežek, povečuje pa se število oseb, ki jim je poteklo delovno razmerje za določen čas. Teh je za 3,7 odstotka več kot lani.

Kar zadeva obljubljeno državno pomoč Mariboru in okolici, je letos nekaj več optimizma. Po besedah Božidarja Pučnika, direktorja Mariborske razvojne agencije (MRA), ki je koordinatorica priprave ukrepov za gospodarsko pomoč, so zdaj vzpostavljeni pogoji za izvajanje programa za izboljšanje konkurenčnosti. Ta teden bo izšel razpis v višini 1,6 milijona evrov za subvencioniranje obrestne mere, že spomladi pa razpis za sofinanciranje manjših začetnih naložb v višini 50.000 evrov (na voljo je bilo 607.000 evrov) in razpis za pridobitev garancij za najem dolgoročnih ugodnih bančnih posojil za mikro, mala in srednja podjetja iz Podravja in Koroške. Za Koroško je Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS) namenil milijon evrov, za Štajersko pa 1,2 milijona evrov, Regionalna razvojna agencija Koroška in MRA pa sta zagotovili garancijo do polovice vrednosti posojila.