Piranska rdeča hiša bele barve

Konservatorji so našli 500 let star omet, ki priča, da je bila Benečanka nekoč bela.

Objavljeno
22. april 2016 00.03
Benečanko obdelujejo strokovnjaki Restavratorskega centra
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Piran – »Na Tartinijevem trgu se zagledaš v najlepšo stavbo, rdečo beneško hišo Benečanko ...« Tako piše v prospektih, vodnikih in turističnih letakih, ob katerih bodo imeli turisti od maja precej težav. Sredi prihodnjega meseca bo rdeča Benečanka zasijala v beli barvi. Tako je odločila konservatorska stroka. Mnogi ji dajo prav, drugi glasno oporekajo, češ da bo lep Tartinijev trg izgubil svojo krajevno znamko.

Za ureditev pročelja najznamenitejše piranske hiše, zaščitenega spomenika z ohranjeno fasado beneške gotike iz 14. stoletja, se je odločila lastnica stavbe občina Piran, ki je naročila konservatorjem z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Mojci MarijaAni Kovač in Juretu Berniku izdelavo konservatorskega projekta. Restavratorski center iz Ljubljane je opravil analize pročelja, Bernik pa je na robovih hiše našel potrditev tistega, kar so konservatorji že dolgo domnevali: košček apnenega ometa, najbrž iz 15. ali 16. stoletja, ki dokazuje, da je bila gotska stavba ob svojem nastanku bele barve.

Stroka ne dvomi

Takšne barve je bila najverjetneje več stoletij. To dokazujejo tudi najstarejše piranske razglednice, ki sicer niso najnatančnejši dokument o barvi Benečanke. Predvsem zato, ker so stare črno-bele razglednice pogosto dodatno barvali, zato je na njih mogoče odkriti različne barvne odtenke iste piranske znamenitosti. Toda stroka je jasna: »Zdaj imamo tudi materialni dokaz, ki dokazuje in nam nalaga, da zahtevamo takšno barvo. Ne gre za povsem belo barvo, temveč za barvo z zelo blagim odtenkom opečnate barve, saj so v tistem obdobju k apnu in pesku dodajali prah fino zdrobljenih opek, da so učvrstili omet,« je povedal konservator, ki pa ne sme biti imenovan, ker služba za odnose z javnostjo ZVKDS ni dala soglasja za navedbe konservatorjev in nam niti ni odgovorila na naša vprašanja.

Je pa direktor podjetja GNOM Jože Drešar pojasnil, da bodo na gradbišču žgali živo apno in izdelali apneno malto na povsem enak način, kot so ga pred približno 500 leti, in to v takšnem odtenku, kot ga bodo izbrali konservatorji po izdelanih vzorcih. V zadnjih tednih so s pročelja zbili ves cementni omet, s katerim so pred 60 leti ometali spomeniško stavbo. Podjetje je poskrbelo za prenovo kamnitih elementov stavbe in za njihovo 3D-dokumentacijo, da bi jih lahko rekonstruirali v primeru poškodb. Za pročelje, kamnite elemente in za prekritje ostrešja bo občina namenila približno 30.000 evrov. Jože Drešar je ocenil, da bo Benečanka imela novo fasado do sredine maja.

Umetnostni zgodovinar in dolgoletni direktor piranskega ZVKD Tone Mikeln ter slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić sta pojasnila, da je v primeru materialnih dokazov edino pravilno hišo pobarvati v originalno barvo. Oba sta opozorila tudi na številne predelave in posege v notranjosti, ki so uničili njeno zgodovinsko vrednost. Novi najemnik Benečanke Gorazd Senčar je dejal, da se mu zdi bela barva Benečanke nenavadna, da pa o tem noče javno soditi. Notranjost bo sicer moral urediti v slogu šestdesetih let.

Vsak ima svoje mnenje

Beljenju stavbe pa nasprotuje fotograf Ubald Trnkoczy, ki pravi, da z estetskega stališča takšna sprememba ni dobra: »Zakaj spreminjati nekaj, na kar smo se vsi navadili? Upoštevati je treba celoten vtis na Tartinijevem trgu. Nikjer ni zapisano, da mora biti barva res takšna, kot je bila na začetku, še posebno če se je spomenik skozi dolgo zgodovino že toliko spremenil. Dragoceni kamniti elementi na beli fasadi zagotovo ne bodo prišli tako do izraza kot na barvni podlagi.« Tudi avstrijskemu pisatelju Volkeju Tegetthoffu, ki je naturalizirani Pirančan, se zdi takšna odločitev smešna, saj je rdeča barva povsem izvirna beneška barva, ki je postala krajevna znamka mesta. »Na takšno hišo in na beneško kulturo so navezani vsi sedanji meščani, ki se drugačne barve sploh ne spominjajo. Upoštevati je treba videz celotnega trga. Odločitev je podobna, kot če bi se zdaj odločili, da bodo Tartinijev spomenik prebarvali v belo,« pravi pisatelj.

Oglaševalski guru Jure Apih pa meni, da bi morali v Piranu narediti računalniško simulacijo novega videza trga, da bi se potem lažje odločili. Sprememba v belo fasado Benečanke pa se mu sama po sebi ne zdi tako usodna za turistično privlačnost, če je stroka res tako prepričana v pravilnost odločitve.