Piranske soline na čakalni seznam Unesca

Piran – Piranske soline so vse bližje uvrstitvi na čakalni seznam Unescove svetovne dediščine.

Doslej so si v piranski občini in v Solinah to predvsem želeli, Mitja Guštin, dvakratni doktor znanosti in direktor Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, pa se je odločil poprijeti za delo in pripraviti vse potrebno, da bodo nalogo izpeljali.

Nekam pozno se lotevate naloge. Ali je cilj, vpis na Unescov seznam, sploh dosegljiv?

Opraviti je treba obsežno delo, ker je zdaj Unescovih krajev že veliko po svetu. Mi menimo, da je Piran najlepši. A takih mest ni malo. Tudi Rovinj je lep.

Vendar Rovinj nima solin...

Nima te povezave kot mi, ki imamo že več kot 700 let staro tradicijo solinarstva. Piran in del Portoroža sta zrasla s kapitalom od prodaje soli. Slednja je ena glavnih slovenskih blagovnih znamk, ni kemično obdelana, je čista, z veliko minerali ...

Ste že razčistili, s čim bi konkretno kandidirali na čakalnem seznamu?

S predlogom, ki bi predstavljal samo soline ali samo Piran, nimamo veliko možnosti. Moramo se usmeriti na duhovno povezavo med mestom in solinami, na živo dediščino. Kot sta pri Idriji pomembna rudnik živega srebra in rudarstvo.

Takih solin ni veliko v Evropi?

Soline so, vendar nimajo tradicionalne pridelave po 700 let stari tehnologiji (petoli, podlagi solnih fondov). V mesecu dni bo pripravljena bela knjiga – skupek utemeljitev, v čem in zakaj so te soline tako posebne, edinstvene za svetovno dediščino. Knjigo pripravlja pod mojim vodstvom zasebno podjetje. V njej bomo predvideli tudi vse prednosti in omejitve take uvrstitve na seznam dediščine.

Kakšne bi bile posledice imenovanja?

Imeli bi vrsto omejitev. Prenehati bi morali razmišljati o letalski stezi prav do meje solin. Začeti bi morali razpravo o kakovosti življenja, ne o tablici z napisom »Mi smo Unescovo mesto«. Najprej se moramo strinjati, da bomo spremenili način razmišljanja, sprejeli omejitve, bremena in sprejeli prednosti. Spremeniti moramo najprej svojo zavest.

Je nepremičninska podjetniška logika lahko ovira za dosego cilja? Nekaterim podjetnikom bi takšna razglasitev prekrižala načrte.

Mislim, da odločujočih v gospodarstvu ali v občinski administraciji nismo povsem prepričali, da je kulturni turizem prava pot. Tudi pred stotimi leti so bili podjetni Pirančani tisti, ki so zgradili tramvajsko progo do železniške postaje, na osnovi solnih produktov so delali tovarne v Fornačah ... Zdaj nimamo dovolj podjetnih Pirančanov. Tudi država nima določenih prioritet svojega razvoja. Potrebna je močna lokalna iniciativa, da prepričaš državno administracijo.

Je ta manjkala?

Nikogar ni bilo, ki bi to zgrabil. Zato smo v Inštitutu za dediščino Sredozemlja prevzeli to vlogo. Spodbuda je toliko večja, ker so nas pred časom povabili v poseben evropski projekt Ex. Po. AUS skupaj z Dubrovnikom in še desetimi mesti iz držav ob Jadranu, ki so že uvrščena na Unescov seznam. Že to, da so nas izbrali v mrežo že potrjenih Unescovih mest, kot podoben kraj, ki ima vse možnosti, da se jim pridruži, je dokaz, da nam drugi priznavajo vrednoto, ki je sami še nismo izkoristili. V okviru tega projekta imamo posvete in sestanke, s pomočjo katerih pripravljamo gradivo za vpis solin na seznam.

Kaj je tehnično potrebno pripraviti, do kdaj, do katere faze?

Pripraviti želimo vlogo za čakalni seznam. To je program naslednjega koledarskega leta. Prepričati moramo državno administracijo, odbor za Unesco v Sloveniji in lokalno skupnost. Septembra bomo začeli z javnimi razpravami (nekaj smo jih že imeli), na katerih bomo razpravljali, kaj se lahko zgodi na varovanem območju in kaj ne.

Koga ste že prepričali?

Formalno nas podpirata oba krajinska parka (Sečoveljske soline in Strunjan, kajti predlagali bomo uvrstitev obeh piranskih solin), Pomorski muzej Piran, zavod za varstvo narave in zavod za varstvo kulturne dediščine. Vsi skupaj smo že dali prvo uradno vlogo na ministrstvo za kulturo, v okviru katerega deluje odbor za Unesco, ki ga vodi Marjutka Hafner in mu predseduje Stanislav Pejovnik. Dobiti moramo njihov sklep, da se strinjajo z našo pobudo in da nadaljujemo pot.

Kaj pa lokalna skupnost?

Župan nas je že podprl.

Kako obsežno bo to delo?

V pogovorih z ministrstvom za kulturo so nam obljubili, da bodo plačali strokovnjaka, ki pripravlja gradivo, podobno kot so to financirali pri Ljubljanskem barju in pri Idriji. Mogoče ima nekaj zadržkov prav Marjutka Hafner, ki meni, da je območje v dobršni meri degradirano. S tem delno soglašam in se zavedam, da bo potrebno popravljati napake, kar je že naslednji korak.

Kaj bo z letališčem, golfom, z bivšim rudnikom, igralnico, kakšna bosta kmetijstvo in turizem?

Na to bo odgovoril prostorski načrt.

Torej je sreča, da OPN še ni sprejet?

Menda bo čez dve leti. Ravno prav. Ne vidim, da bi golf motil vplivno območje solin, letališče pa bi lahko bilo problem. Če upravljavec parka reče, da pretirano kroženje letal moti ptice, potem se je treba o tem pogovoriti. Sicer pa mene osebno ne bi motilo, če bi letališče delovalo v sedanjem obsegu.

Kaj pa denarno? Gre za velik zalogaj? Kdo bi ga pokrival?

Inštitut nima lastnih sredstev. Ima pa jih nekaj občina, nekaj turistično gospodarstvo, tudi država je pripravljena pomagati. Mogoče bi morali najti še koga. Turizma niti še nismo zares nagovorili.

Kdo bo sprejel odločitev o obliki predloga za nominacijo?

Preverjali bomo kandidature, ki so v teku v svetu, na čem gradijo. Barje in Idrija sta kandidirala skupaj z drugimi mesti.

Tudi v Sečoveljskih solinah je bila zamisel, da bi poskusili skupaj z drugimi solinami?

Tudi. Ampak po preverjanju smo ugotovili, da so jih eni že asfaltirali, drugi so opustili tradicijo, tretji sploh ne pridelujejo soli ... Praktično so to edine takšne tradicionalne soline. In naša poglavitna naloga sploh ni računica, da bi s tono soli zaslužili toliko in toliko evrov. Radi bi blagovno znamko, po kateri bi bili prepoznavni v svetu.

Sestaviti bi morali odbor, ki se bo o tem odločil?

Smo že ustanovili skupino, ki je županu predlagala, da imenuje odbor za dediščino in prostor. Župan še ni odgovoril.

Kako daleč ste torej?

Prihodnje leto bi radi oddali vlogo za čakalni seznam.