Piranski akvarij ima dovoljenje za prikazovanje živali

Agencija RS za okolje je 15. oktobra poslala odločbo s katero je dovolila piranskemu akvariju, da lahko prikazuje živali iz morskega sveta. S tem so formalnosti, ki bi jih moralo že zdavnaj urediti vodstvo Pomorskega in tehničnega izobaževalnega centra Portorož, zaključene, toda akvarij bodo lahko odprli šele 30. oktobra, saj odločba ARSO šele tedaj postane pravnomočna.

Objavljeno
20. oktober 2010 21.44
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Piran - V piranskem akvariju si prizadevajo odgovorne prepričati, da bi akvarij odprli že prej, saj je zahteva o tem, da morajo še 15 dni počakati na pravnomočnost odločbe do skrajnosti birokratsko nesmiselna, saj je Pomorski in tehnični izobraževalni center edina stranka v postopku in torej edina, ki bi se lahko pritožila. Kar pa po besedah direktorja Marijana Tončića ne bo storila in zato lahko vnaprej utemeljeno domnevamo, da bo odločba v kratkem pravnomočna. Za čim prejšnje odprtje si v akvariju prizadevajo zato, da bi imeli kar najmanj škode in da bi ustregli ljubiteljem morja ter izletnikom in šolarjem, ki prihajajo na ekskurzije v Piran. Doslej so imeli v akvariju (v enajstih mesecih poslovanja) nekaj manj kot 49.000 obiskovalcev. V polldrugem mesecu, kar bo akvarij zaprt, pa jih bodo izgubili 6000 do 7000, je ocenil Marijan Tončić. To pomeni, da bodo imeli za več kot 20.000 evrov izpada prihodka.

Odločba ARSO ni dovolila, da bi smeli v akvariju prikazovati nekatera bitja s seznama zaščitenih vrst. Zato so že pred nekaj dnevi najprej spustili želve karete, kasneje pa še jegulje, morske konjičke, jastoge, velike morske pajke in morske ježke. Poslej ne bodo smeli prikazovati želv, če jim bodo ribiči še naprej prinašali v mreže ujete ali kako drugače ranjene karete. Za želve bodo lahko skrbeli še naprej, jih označevali in izvajali program monitoringa, saj so vključeni v sredozemsko raziskovalno mrežo opazovanja in spremljanja želv, ne bodo pa jih smeli prikazovati, če jih bodo prinesli ribiči z morja. "Lahko pa bodo vse te vrste prikazovali v akvariju, če bodo imeli dokazilo o izvoru. Če jih bodo denimo kupili v Trstu v akvariju ali kjer koli drugje, kjer so do zaščitenih vrst prišli na zakonit način (na primer z reprodukcijo)," nam je potrdila Mateja Blažič z ARSO. Marijan Tončić je dejal, da bodo odslej morali kupiti morske ježke, jegulje, jastoge in druge zaščitene vrste nekje v tujini, kjer do njih prihajajo na zakonit način. Tedaj ne bo nikakršnih težav pri prikazovanju. Le stroške bodo imeli in zapletene birokratske postopke. Ob tem velja omeniti, da imajo veliko manj težav tisti, ki te iste živali (razen želv in morskih koničkov) kupujejo za prehrano in za gostinske obrate.